Vlak porušil hitrostni rekord

Francoski TGV vlak je danes porušil hitrostni rekord vlaka na običajnih tirih. Na progi med Parizom in Strasbourgom je dosegel kar 574,8 km/h in tako presegel prejšnjo najvišjo hitrost, ki je znašala 515 km/h.
Vlak, ki se ponaša z lovoriko najhitrejšega, je nekoliko prilagojena verzija V150, ima večja kolesa in dve lokomotivi. Med poskusno vožnjo so napetost v omrežju, ki ga napaja, povišali s 25000 na 31000 voltov.
Najvišjo dovoljeno hitrost vsakodnevnih vlakov na tej progi bodo sicer kmalu povišali na 320 km/h.

PS Novica ni posebno vzpodbudna za vse, ki se cijazijo po naših železniških progah s hitrostjo poštnih kočij v času Marije Terezije, pa najsi so v muzejskem vlaku ali kateri od sodobnejših pridobitev Slovenskih železnic. Ampak Strategija razvoja Slovenije, ki jo je pripravila naša Vlada, predvideva modernizacijo železniškega omrežja, ki bo na nekaterih odsekih nekaterih prog v dobrem desetletju ali dveh omogočila hitrosti do izjemnih in vrtoglavih 200 km/h.
Izjemno, mar ne?

Kemija in seks

Po krajšem potepanju v tujini spet nazaj, tokrat z vzpodbudno novico za vse obupane kemike.

Raziskovalec Lorenzo Stievano sporoča naslednje:

Končno smo dobili argument za vse študente, ki se jim kemija ne zdi dovolj privlačna. Predvsem bodite pozorni na dvojno puščico reakcije, ki označuje ravnovesno stanje: v kemiji naj bi bila vsa ravnovesja dinamična!

Vir slike je objava z naslovom (ki bi ga lahko uporabljali kot protistrup ob prevelikih količinah zaužitih afrodiziakov):
“{trans-1,4-Bis[(4-pyridyl)ethenyl]benzene}(2,2′-bipyridine)ruthenium(II) Complexes and Their Supramolecular Assemblies with -Cyclodextrin,” Sergio H. Toma, et al., Inorg. Chem., 43 (11), 3521 -3527, 2004. 10.1021/ic0352250 S0020-1669(03)05225-X.

Matematika in metanje hrane

Če je bil kdo navdušen nad Rokovo objavo o ljubiteljih števila Pi, ga bo morda zanimal eksperiment, v katerim lahko z metanjem zamrznjenih hrenovk izračunamo približek tega števila. Stvar gre takole:
1. Izberite hrano, ki ustreza naslednjim kriterijem: biti mora podolgovata, tanka, ravna in kompaktna in dolga med 6 in 18 palcev (se ne slišijo te enote tako zelo arhaično? :), primerna je zamrznjena hrenovka, še boljši pa so menda surovi špageti. Amazonke bi se najbrž še bolje zabavale kako drugače.
2. Izberite točko, s katere boste metali. Pred vami naj bo 6 do 8 čevljev praznega prostora.
3. Izmerite dolžino izbranega projektila in na tla takole pravokotno v smeri metanja nalepite trakove v razmaku enakem pravkar izmerjeni dolžini. Natančnost je zelo pomembna!
4. Pripravite papir in svinčnik.
5. Pričnite z metanjem. Vsakokrat ko predmet pade na tla, si zabeležite, ali leži preko lepilnega traku (prekrižanja). Zanimivi rezultati se začnejo nekje med 100 in 200 meti, zato bo potrebno nekaj potrpežljivosti.
6. Število prekrižanj delite s številom vseh metov in ... pred vami je približek števila pi!!!

Če imate zadržke pred uničevanjem hrane (in prav je tako), koščki hrenovke na smetišnici pa vam ne zbujajo apetita, lahko mečete kaj drugega, kar ustreza zgoraj navedenim kriterijem, denimo paličice za ražnjiče.
Seveda ima eksperiment tudi matematično razlago. Če pa niste raziskovalnega duha, lahko na spletu najdete Pi izračunan na več milijonov decimalk natančno, ali pa po prvih 200 milijonih iščete zaporedje številk, ki vam je še posebno pri srcu.

So lahko požari koristni za kite?

Glavna Japonska kitolovka Nisshin Maru je priplula v domače pristanišče, potem ko jo je prizadel požar. Ulovili so "le" 508 od načrtovanih 860 kitov, za katere Japonska ob močnem nasprotovanju večine ostalih držav in okoljevarstvenih organizacij trdi, da jih lovijo v raziskovalne namene (meso pa po "končanih raziskavah" prodajo za hrano). Kljub moratoriju na komercialni kitolov to še vedno počneta tudi Norveška in Islandija.
Nesreča torej utegne koristiti populacijam kitov. Še bolje bi bilo, če bi vsaj malo načela tudi aroganco države, ki nam pod krinko znanosti uničuje planet, kot ga poznamo.

Alkotest, stradajoči menihi in potresi

Morda nismo več daleč od dneva, ko analiza zraka iz vaših pljuč ne bo več le vaš sovražnik po preveč veselem večeru - če se seveda po takšnih priložnostih vozite domov z avtomobilom vzvratno po napačni strani ceste ali z žirafo na sovoznikovem sedežu, ker samo v tem primeru utegnete pritegniti pozornost varuhov reda in miru, ki sicer očigledno predvsem varujejo svoj mir varno skriti nekje med Zgornjim Kašljem in Spodnjo Kungoto.
Vaš lastni prispevek k toplogrednim plinom in slabemu zraku vam namreč nekega dne utegne rešiti življenje. Znanstveniki iz Aten so objavili izsledke raziskave, po kateri naj bi bile v izdihanem zraku prisotne spojine kot so aceton (v najvišjih koncentracijah), fenol, dilimonen, 2-pentanon, izopren, acetaldehid in druge (preko 150) hlapne snovi, katerih koncentracije se ob pomanjkanju hrane bistveno spremenijo. Količina acetona se je ob stradanju povečala za 30-krat in jo je bilo mogoče zaznati tudi s prenosnim plinskim kromatografom sklopljenim z IMS.
In kje so v tej zgodbi menihi? Avtorji raziskave so menili, da so menihi po nekajdnevnem postu primeren približek ljudi, ujetih pod ruševinami in na njih izvedli svoje poskuse.
Če se bo torej metoda izkazala za primerno, vas bodo lahko raziskovalci po naslednjem potresu za kak dan prepustili molitvi in postu, nato pa vas učinkovito izsledili s pomočjo sodobne tehnologije. Če seveda ne bodo najprej izkopali vseh stekleničk z acetonskim odstranjevalcem za nohte, medtem pa bodo molitve in post opravili svoje.
PS Zakaj ne bi enostavno sledili slabemu ustnemu zadahu s pomočjo izuma, o katerem sem pisal pred kratkim?

Komarji kot orožje v boju proti malariji?

Malarija je nalezljiva bolezen zlasti tropskih in subtropskih krajev. Povzročajo jo paraziti iz rodu Plasmodium, ki jih prenašajo samice komarjev Anopheles. Za njo vsako leto zboli okrog 400 milijonov ljudi in umre med 1 in 3 milijoni ljudi.
Cepiva proti malariji ni na voljo. Raziskave sicer potekajo, ampak ker je malarija v veliki meri bolezen revnih držav, se je vedno zdelo, da svet za njene raziskave namenja manj denarja kot za druge bolezni. Tipično.
Zdaj pa so raziskovalci z Univerze Johns Hopkins prišli do vzpodbudnega odkritja. Vzgojili so gensko spremenjenega komarja, ki je odporen na okužbo s paraziti malarije. To samo po sebi ne bi pomenilo veliko, če ne bi hkrati ugotovili, da so takšni neokuženi komarji v boju za preživetje uspešnejši od okuženih. Če bi torej te komarje spustili v divjino, bi morda nadomestili svoje problematične sorodnike.
Seveda je vse to še daleč od uresničitve. Stvari niso nikdar tako enostavne, kot se zdijo, paraziti vedno najdejo pot, da zaobidejo oviro, ki jim jo postavimo na pot, poleg tega pa je treba upoštevati tudi vsesplošen strah pred gensko spremenjenimi organizmi.
Ampak kljub vsemu upam, da se bodo bojne črte v bitki z malarijo končno premaknile. Čimprej.

Prostitucija v diferencialnih enačbah

In ker je Robert79 v komentarju na prejšnjo objavo že ravno omenil matematiko in seks, še tale novička:
Marina Della Giusta, Maria Laura Di Tommaso in Steinar Strom so postavili novo teorijo prostitucije, ki se razlikuje od prejšnjih. Te so se osredotočale na spol, plačilo in naravo zaslužka, nova teorija pa uporablja naslednje kriterije:
U - zadovoljstvo prostitutke nad prodajanjem svojih uslug
L - količina brezdelnega prostega časa na voljo
C - količina dobrin in storitev, ki se jih poslužuje stranka
S - količina prostitucije, ki jo proda prostitutka
W - cena prostitutk
R - mera ugleda potencialne prostitutke
Vse skupaj se strne v delno diferencialno enačbo, ki pove, kdaj se potencialni prostitutki zdi vredno prodajati svoje usluge:
[(δU/δL) / (δU/δC) | Sp=0] ≤ w - [(δU/δr) / (δU/δC) | S = 0]
Celotno poročilo si lahko preberete tukaj.

Ker pa naša preljuba državna morala tolerira le skrito prostitucijo (in suženjstvo žensk iz vzhodne Evrope, ki jih vanjo prisilijo), v kateri lahko v temnih nočnih uricah uživajo tudi politiki, ki imajo sicer polna usta družinskih vrednot in moralnih naukov, lahko teorijo obravnavamo le kot nekoliko prismojeno eksotiko nekega drugega sveta.
In še naprej uživamo v pravljičnih kulisah s kozolci, harmonikami in poštenimi ljudmi.
Slovenijo čutim.

Matematiki in sreča

Mednarodna skupina znanstvenikov v MIT je rešila enega velikih matematičnih problemov: 248-dimenzionalno strukturo poimenovano E8. Za izračun so porabili 4 leta in pri tem nakopičili več podatkov kot Projekt človeškega genoma. Če bi izračun natisnili na papir, bi lahko z njim prekrili celoten Manhattan.
Delo naj bi vodilo k novim odkritjem v matematiki, fiziki in na drugih področjih, predstavljeno pa bo v predavanju z naslovom Kako smo zapisali matriko velikosti 453060×453060 in našli srečo.
Matematični smisel za humor je nenadkriljiv.

Obilo užitkov v snegu in pazite v koga mečete kepe. Sicer si utegnete prislužiti vabilo na sodišče :)

Repelent za najstnike

Ig Nobelovo nagrado za mir so leta 2006 podelili Howardu Stapletonu iz Walesa za odkritje repelenta za najstnike. Gre za napravo, ki oddaja nadležen zvok s frekvenco, ki jo slišijo le najstniki. Zvok je 5 dB glasnejši od hrupa v ozadju. Naprava deluje v oddaljenosti do 20 m, ne moti psov in po rezultatih poskusov odžene najstnike v nekaj minutah.
Nagrajenec je izum kasneje uporabil tudi za izdelavo melodije za mobilne telefone, ki naj bi ostala neslišna učiteljem in staršem.

Meteorologija in japonske češnje

Ameriška vladna agencija NOAA je objavila poročilo, iz katerega je razvidno, da je bila letošnja zima najtoplejša od začetka beleženja podatkov leta 1880. K temu je prispeval tudi pojav El Nino. Da takšno nenavadno vreme ni zgolj naključno odstopanje povprečja, pove naslednji podatek: deset najtoplejših let v zadnjih 126 letih se je zvrstilo od leta 1995 do danes.
Osebno ne pogrešam preveč vsakodnevnih zimskih ritualov oblačenja plaščev, šalov, rokavic in ostale eskimske opreme, ampak težave, ki jih utegnemo imeti zaradi spreminjanja podnebja bodo najbrž precej večje od takšnih majhnih prednosti.
Ali od zadrege, v kateri so se znašli japonski meteorologi, ki so se morali opravičiti, ker so narobe napovedali cvetenje slavnih japonskih češenj in tako porušili načrte organizatorjem številnih praznovanj. Krivdo so pripisali hrošču v programski opremi za napovedovanje vremena. V Tokiu bodo češnje zacvetele tri dni kasneje kot so sprva mislili.
In za to se opravičujejo? Kdove, če bi uvozili meteorologe z Japonske, nam morda ne bi bilo več treba gledati skozi okno, kadar nas zanima bolj natančna napoved kot nam jo povedo na televiziji.
Da je stvar bolj resna, nam kaže junijski vrh gospodarsko najmočnejših držav G8 v Nemčiji, na katerem naj bi države EU pritisnile na ostale velikane, naj se končno začnejo bolj resno ukvarjati s podnebnimi spremembami. Držim pesti, da jim bodo čimbolj konkretno skakali po glavi.

Dan pi

Nekolikanj pozno, pa vendar.... pred dvema dnevoma (v anglosaksonskem zapisu 3.14.) so ljubitelji števila pi praznovali svoj veliki praznik, in sicer dan pi.

Do te ideje je prišel Larry Shaw v poznih osemdesetih, ko je s sodelavci Exploratoriuma debatiral o skrivnostih matematičnih konstant.

Ko so prvikrat proslavljali dan pi, so si sodelovci Exploratoriuma privoščili pite (pita - ang. pie), praznovanje pa se je z leti razvilo v pravi kulturni dogodek. Letos, na primer, so brali pi poezijo, pi-kuje (haikuje posvečene številu pi), pripravili so demonstracijo dneva pi v virtualno-resničnostni igri Second Life, privoščili so si pite in pizze, ni pa manjkalo branje števk števila pi, in sicer točno ob 1:59. Na praznovanju zbrani pa vedno zapojejo tudi Vse najboljše Albertu Einsteinu, ki je na letošnji dan pi dopolnil 128 let.

Vse najboljše Albert in vsi pifili!

Vesoljske panorame

In ko smo že ravno pri Nasi, od tam prihajata dve zanimivi novici ...
Astronomom je uspelo narediti fotografijo več kot tisočih supermasivnih črnih lukenj. S tem naj bi dobili vpogled v bistvene faze razvoja in pogoje v katerih takšne črne pošasti nastajajo.
Nasa je na spletu objavila tudi dve animaciji leta nad površjem Marsa. Te so izdelali na podlagi več fotografij istega področja, ki jih je pod različnimi koti posnel Mars Reconnaissance Orbiter in naj bi pomagali dvema robotoma (Spirit in Opportunity), ki trenutno raziskujeta rdeči planet.
Animaciji prikazujeta območje Kolumbijskih hribov in Viktorijinega kraterja.
Vredno ogleda.

Ustni zadah in vesolje

Halimeter^® je naprava, ki naj bi znanstveno izmerila ustni zadah. To menda počne z določanjem števila delcev (ppm) hlapnih žveplovih spojin, metabolitov bakterij, ki naj bi bile odgovorne za neprijetne vonjave. Zazna lahko mnogo različnih plinov, tudi takšne, s katerimi se po trditvah proizvajalca ukvarja Nasin vesoljski program.
Se torej ameriška vesoljska agencija ukvarja z ustnim zadahom, ali pa so ti plini pomembni za iskanje življenja na drugih planetih? V primeru slednjega namreč - glede na to da vesoljske agencije na teh planetih iščejo tudi tekočo vodo - lahko mirno trdite, da se vsak dan tuširate s snovjo, ki je v središču Nasinih raziskav.
PS Nikjer ni omenjeno, ali vas ob nakupu naprave obišče tudi prsata blondinka, ki so jo na fotografiranje s Halimetrom najbrž pripeljali neposredno s snemanja kakšnega pornografskega filma.

Zakoni robotike nič več znanstvena fantastika

V Južni Koreji nastaja prva Listina robotske etike.
Južna Koreja je menda ena najbolj visokotehnoloških držav na svetu. Kdo bi si mislil, ne? Jaz ne. Tehnološki razvoj uživa visoko podporo vlade, ki napoveduje, da bodo roboti že leta 2018 rutinsko izvajali kirurške operacije (krasno, to pomeni, da bo lahko še več kirurgov zganjalo populizem v politiki?), hkrati pa bodo leta 2020 prisotni v vsakem gospodinjstvu. Delno je takšen razvoj posledica staranja prebivalstva (rešitev ni slaba, mogoče bi nas to odrešilo zakonov, po katerih se bomo lahko upokojili šele 7 let po smrti).
Da bi ublažili konflikte, do katerih naj bi prišlo ob prvem stiku človeka z drugim inteligentnim bitjem - vlada Velike Britanije je že lani objavila poročilo, ki napoveduje, da bodo roboti morda že v naslednjih 50 letih zahtevali enake pravice, kot jih imajo ljudje - posebna skupina sestavlja osnovna pravila obnašanja. Podoben tekst nastaja tudi v EU mreži za raziskavo robotike.
Kdor je bral dela legendarnega pisatelja znanstvene fantastike Isaaca Asimova (zanimivo, Wikipedia pravi, da je bil rojen kot Исаак Озимов, zdaj pa ga v ruščino prevajajo kot Айзек Азимов), se morda spomni njegovih treh Zakonov robotike, ki jih je zapisal že leta 1942 (neverjetno, ne?) in gredo takole:
1. Robot ne sme poškodovati človeka ali dopustiti, da bi se človeku kaj zgodilo zavoljo njegove nedejavnostji.
2. Robot mora ubogati ukaze ljudi, razen če so ti v nasprotju s Prvim zakonom.
3. Robot mora varovati svoj lastni obstoj, dokler je to v skladu s Prvim in Drugim zakonom.

GSO le niso tako varni?

Kot poroča Reuters, je okoljevarstvena organizacija Greenpeace napadla proti gensko spremenjeni koruzi, ki je proizvod ameriškega biotehnološkega giganta Monsanto. Pri podganah, ki so jih 90 dni hranili z gensko spremenjeno koruzo MON863, so se razvile ledvične in jetrne težave, ki je kažejo kot znaki zastrupitve.

MON863 med drugim izraža tudi gen cry3Bb1 iz bakterije Bacillus thuringiensis, ki kodira insekticidni protein Cry3Bb1 za kontrolo populacije koruznega hrošča Diabrotica virgifera.

Po besedah Reutersa naj bi v reviji Archives of Environmental Contamination and Technology (so morda mislili Archives of Environmental Contamination and Toxicology???) objavili neodvisno študijo, ki dokazuje, da ta gensko spremenjena koruza, ki naj bi veljali za človeka varno, povzroča znake zastrupitve. Zanimivo je, da je podobna študija bila opravljena leta 2003 vendar s strani giganta Monsanto, in rezultati so bili očitno takšni, da so organizacije, ki se ukvarjajo z varnostjo hrane, uporabi koruze MON863 dali zeleno luč. Seveda, le zakaj bi pljuvali v lastno skledo? Gensko spremenjena koruza MON863 se tako v Evrpski uniji lahko uporablja za živalsko krmo od leta 2005, v človeški prehrani pa od januarja 2006.

Vem da mi bodo strastni zagovorniki pravic živali oporekali, vendar sem prav vesel, da je bila študija opravljena na poskusnih podganah. Sam namreč ne bi bil rad poskusna žival...