9. marec 2007

Frankensteinska hrana


Kljub histeriji in protestom gensko spremenjena hrana nadaljuje svoj pohod, ki se šele pričenja. Znanstvenikom je uspelo vzgojiti paradižnik s povečano vsebnostjo folata, vitamina pomembnega v prvem obdobju nosečnosti. Za njegovim pomanjkanjem trpi mnogo ljudi v nerazvitem svetu. Seveda pa zaradi izredno stroge zakonodaje ni pričakovati, da bi nosečnicam kmalu predpisovali paradižnikovo solato.
V ZDA pa naj bi odobrili poskusno setev riža v katerega so vključili človeške gene. Iz proteinov, ki jih sicer najdemo v človeškem mleku, naj bi nato izdelali zdravila za terapijo diarej, dehidracije in drugih bolezni pri dojenčkih in majhnih otrocih.
In ko smo že pri gensko spremenjenih rastlinah, si je vredno ogledati produkte družbe Florigene. Ti so, namesto da bi se ukvarjali s paradižnikom in jeznimi aktivisti, raje vzgojili celo zbirko modrih nageljnov, od svetlih do skoraj črnih. Iz njihovih laboratorijev pa prihajajo tudi čisto prave modre vrtnice - dosežek s katerim so se zaman trudile generacije vrtnarjev.

8. marec 2007

Teden možganov

Od 13. do 19 marca 2007 bo potekal Teden možhanov, ki ga pripravlja Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA v sodelovanju z ZRC SAZU, OZARA in Slovensko kinoteko. Ponujajo nam vrsto izobraževalnih predavanj, delavnic in predstavitev, za osnovno in srednješolce pa so pripravili natečaje za najboljšo pesem, likovni izdelek in križanko. Več informacij dobite TUKAJ in TUKAJ

Ženske v znanosti

Delež visoko izobraženih žensk in moških, starih od 25 do 59 let, je v EU sedemindvajseterici že približno enak. Medtem ko ženske prevladujejo v družboslovnih in umetniških študijih, pa so v znanosti, matematiki in računalništvu še vedno v manjšini (38%).
Ampak če se ozrem naokrog, se bo delež vsaj v vedah o življenju kmalu drastično spremenil.
Vsem ženskam ob Mednarodnem dnevu žena čestitamo!

3D kvasovka

Znanstvenikom je uspelo izdelati prvo 3D sliko evkariontske celice visoke ločljivosti. Raziskovalci Evropskega laboratorija za molekularno biologijo so razvozlali arhitekturni načrt kvasovke Schizosaccharomyces pombe. Zaporedne posnetke prerezov kvasovke narejene pod mnogimi različnimi koti so združili v enoten načrt, ki potrjuje številne starejše domneve znanstvenikov.
Celotno sliko si lahko ogledate tukaj.

Ig Nobel

Prve Ig Nobelove nagrade so podelili leta 1991 in od takrat so postale reden letni dogodek, ki se odvrti približno v času podelitve pravih Nobelovih nagrad. Ime Ig Nobel je besedna igra besede ignoble, ki pomeni nizkega rodu, navaden.
In kot je moč sklepati iz imena, nagrade Ig Nobel parodija resničnih Nobelovih nagrad. Podeljuje jih skupina znanstvenikov (med katerimi so tudi pravi Nobelovi nagrajenci) z obilo občutka za humor. Prejmejo jih ljudje za dosežke, nad katerimi se najprej nasmejimo in nato zamislimo.

Leta 1991 je Ig Nobelovo nagrado na področju biologije prejel ameriški milijonar Robert Klark Graham, ustanovitelj Semenske banke za zarodno izbiro, v katero so smeli spermo prispevati le Nobelovi nagrajenci.
Po njegovem mnenju naj bi v Ameriki zaradi zagotovljenega socialnega udobja "od zibelke do groba" nesposobne in imbecilne množice preplavile inteligentne posameznike, kar naj bi vodilo do globalnega komunizma. Edina rešitev pred takšno katastrofo pa naj bi bila načrtna selekcija.
Če se spomnimo, da so ZDA za razliko od mnogih evropskih držav nekaj svetlobnih let oddaljene od modela socialne države in da kljub temu dajejo mnogo bolj imbecilen vtis kot taiste evropske države, lahko ob takšni logiki samo zavijemo z očmi.
Banko so po silovitih (in zasluženih) obtožbah rasizma in obujanja nacističnih idej o evgeniki zaprli.

7. marec 2007

Robot, ki se uči

Skupini pri Anybots, Inc. je končno uspelo tisto, kar je Honda z robotom Asimo dosegla že pred leti. Vendar pa so pri Anybots do enakega rezultata prišli na še posebno zanimiv način:
Izdelali so humanoidnega robota, ki se je sposoben učiti na lastnih napakah. Vsako sekundo stokrat analizira okrog 200 različnih parametrov: položaj sklepov, nagib telesa, sile na različne dele ... in kot otrok poskuša narediti prvi korak.
Ko so ga prvič postavili na noge in je imel le približno predstavo, kako naj bi izgledala hoja, se je robot Dexter le nerodno zvrnil po tleh. Sedaj že stoji na nogah in preizkuša prve majave korake, pred nekaj dnevi pa mu je uspelo tudi skočiti in varno pristati nazaj na nogah.
Morda ni videti posebno impresivno, vendar pa je takšen svež pristop (ki povrhu vsega z učenjem še oponaša naravo) obetaven in kdove, morda pomeni začetek nove dobe robotike.

6. marec 2007

Smrekovo žganje

Običajna pekovska kvasovka (ali bolj slovensko pivska kvasovka) Saccharomyces cerevisiae je nekakšna človekova udomačena "žival". Že tisočletja nam pomaga pri izdelavi kruha, vina in še česa.
Kljub svoji priljubljenosti pa vendarle ni vsemogočna.
In česa ne zmore? Njena učinkovitost pri proizvodnji etanola iz poljedelskih in lesnih ostankov je skromna. Mnogo bolj uspešna pri tem je Pichia stipitis, katere genom so ravnokar razvozlali.
Vino iz svežega smrekovega žaganja in pivo iz pšenične slame se morda res ne slišita mamljivo, vsekakor pa je napredek pomemben za industrijo biogoriv.
Čestitamo!

Fenomen ali Ostržek?


V zadnjem časue kroži mail, ki s preprosto matematiko razkrinka slovenski fenomen svetovnega merila. Glede na to, da se je dotična oseba, ki sliši na ime Martin Strel, v nekem intervjuju potožila, da mu Slovenci ne namenjamo dovolj pozornosti, bo ta post namenjen samo njemu. Če je Martin fenomen ali ostržek, pa presodite sami...



Prvi izračun (brez upoštevanja reke)
Če je vrli Martin Strel drugi dan preplaval res 121 kilometrov (prejsnji dan ''samo'' 102 km) v dvanajstih urah, pomeni,da je na uro opravil deset kilometrov.
Primerjava: na tekmi za svetovni pokal v daljinskem plavanju je 4. februarja v argentinskem Santa Feju na reki Rio Coronda Bolgar Petar Stojcev 57 km tekmovalno preplaval v sedmih urah, 29 minutah in 30 sekundah. Strel bi pometel s konkurenco svetovnih plavalcev, ki so se udarili zanagrado 13.000 dolarjev, saj bi enako razdaljo preplaval v petih urah in42 minutah. Njegova hitrost je namrec matematicno impozantna: v eni minuti preplava 166 metrov in nekaj centimetrov poleg. Če obrnemo v bolj razumljivo številčno vrednotenje njegovega plavanja, je Strel drugi dan svojega plavanja po Amazonki v eni sekundi preplaval dobrih 2,7 metra oziroma bi 50-metrsko razdaljo preplaval v 17,99 sekunde in tak tempo zdržal kar polovico dneva! Svetovni rekord na 50 metrov v prostem slogu je 6.junija 2000 v Moskvi postavil ruski plavalec Aleksander Popov z rezultatom 21,64. Po preplavanju je bil utrujen za umret, nas Strel pa bo tako nadaljeval sedobra dva meseca vsak dan! Sicer pa vemo,da ga je pred casom nazgal v bazenu ne prevec vitek SasoHribar. Kdo ima koga za norca v dolini Šentflorjanski, ni več vprasanje.


Drugi izračun (z upoštevanjem reke)
Plaval bo 70 dni po 12 ur, reka ima pa povprecno hitrost 7km/h, preplaval bo pa 5430 km sedaj pa majhen izracun: Hlod s tem tempom reko "preplava" v malo manj kot 65 dneh. Martin preplava reko z istim tempom v 70 dneh??

5. marec 2007

Otroci in vetrnice

Pred nedavnim je bilo izdano gradbeno dovoljenje za vetrno elektrarno Volovja reber. Z gradnjo bo uničeno izjemno pomembno in dragoceno naravno območje.
Izraba alternativnih virov energije je vsekakor pomembna in uspehi kot bo izgradnja elektrarne na morske valove ob Portugalski obali, so opogumljajoča.
(Pa četudi se bomo morali ob naraščajoči porabi energije po mojem mnenju sprijazniti z gradnjo novih jedrskih elektrarn kot edinega dovolj učinkovitega in sprejemljivega vira energije.)
Ampak še tako obetavna operacija je vredna bore malo, če morate zanjo pacienta najprej obglaviti.
Država torej z gradnjo "zelene" elektrarne uničuje naravo - gre za pomanjkanje občutka za protislovja ali le politično pretkan finančno donosen načrt?
In še lekcija?
Cena ni pomembna, samo da bodo lahko naši politični otroci na koncu sedeli na vrhu hriba in se igrali s svojimi vetrnicami.
Peticijo proti izgradnji vetrnih elektrarn na Volovji rebri lahko podpišete tukaj.

Ženske imajo nižje težišče!

Kreacionizem je koncept, po katerem je bilo človeštvo, živali, rastline in vse živo nasploh (pa tudi ostalo vesolje) ustvarjeno. Za stvarjenje naj bi bilo odgovorno takšno ali drugačno božansko bitje, v zahodnem svetu najpogosteje krščanski Bog.
Do tukaj vse lepo in prav, religija naj se ukvarja s svojimi stvarmi kakor ji ustreza.
Potem pa mi pred nekaj dnevi prijateljica pošlje povezavo na (sicer že 6 let staro) spletno stran o baptističnem Srečanju znanstvenega kreacionizma.
Ko sem si stran ogledal, sem najprej nekaj časa nihal med nejevero in zgroženostjo, nazadnje pa zavoljo dobrega počutja do zadeve zavzel ironično distanco in se pričel zabavati. In biti vesel, da živim v Evropi (kot se zadnje čase dogaja vse pogosteje).
Na srečanju so s svojimi raziskavami sodelovali učenci, dijaki in študenti. Najboljše ideje so bile nagrajene in predstavljene na spletni strani srečanja.

Pravi biseri so po mojem mnenju naslednji projekti:
1. Ljudje se nismo razvili iz opic: Cassidy Turnbull je na osnovnošolskem nivoju predstavila svojega strica in ga poskusila nahraniti z bananami. Ker jih ni hotel pojesti, je to dokazalo, da stric Steve ni opica.
Gre za odličen primer vzgajanja otrok v duhu logičnega sklepanja. Ko odrastejo, so zato usposobljeni sprejemati vsakodnevne odločitve v stilu: G. W. Bush ima glavo, torej zna misliti in bo odličen predsednik.
2. Živo ne nastane iz neživega: Patricia Lewis je na srednješolski ravni izvedla poskus, ki je preveril, ali lahko živo nastane iz neživega. V kozarcu je zmešala - po njenem mnenju - vse sestavine živega (oglje, čisto vodo in multivitaminski napitek) in ga dobro zaprla. Za tri tedne ga je izpostavila sončni svetlobi in molila k Bogu, naj ne naredi čudeža, da ne bi dobila lažnih rezultatov. Ugotovila je, da v kozarcu ni nastalo življenje.
Zanima me, ali je bila vsebina kozarca sterilna in če ne, ali alge štejejo za živo bitje?
Sicer pa je zasnova poskusa takšna, kakršne si želimo vsi, oba možna izida potrjujeta našo hipotezo: če življenje ne nastane, smo dokazali, da življenje ne nastaja iz neživega, če pa življenje nastane, smo bili pač priča čudežu.

In nenazadnje, kolikor je meni znano, Darwin ni nikdar zagovarjal
spontane generacije. Ali pač?
3. Ženske so gospodinje: Najbolj zabavna so interdisciplinarna okritja Jonathana Goodea. Ta je združil odkritja številnih področij znanosti in ugotovil, da so bile ženske ustvarjene za opravljanje hišnih opravil. Fizika namreč pravi, da imajo nižje težišče kot moški in so zato bolj primerne za prenašanje stvari iz trgovine ter košar s perilom. Biologija dokazuje, da so bile oblikovane tako, da lahko rojevajo in hranijo otroke. Družboslovne znanosti ugotavljajo, da so plače žensk nižje kot plače normalnih delavcev, kar pomeni, da ne morejo delati enako kvalitetno in s tem zaslužiti primerljive plače. Eva je bila torej ustvarjena kot družica in ne kot sodelavka.
Če Jonathan ne bo previden in bo tovrstna odkritja razlagal kakšni negospodinji, se utegne zgoditi, da bo le-ta po hitrem postopku znižala njegovo težišče in popolnoma spremenila potek teoloških debat.
4. Molitev in genetika: Eileen Hyde in Lynda Morgan sta dokazali, da lahko molitev prebudi latentne gene. Dobro staro E. coli sta gojili v dveh ločenih skupinah gojišč z antibiotikoma tetraciklinom in klortetraciklinom. Med poskusom sta jih petkrat precepili na sveže gojišče. Medtem sta vanje usmerjale molitev Gospod, prosim dovoli bakterijam iz skupine A, da aktivirajo svoje gene za odpornost proti antibiotikom, ki si jim jih namenil ob stvarjenju. Bakterije skupine A so bile na koncu poskusa bolj odporne proti obema vrstama antibiotika kot bakterije skupine B.
In mene zelo zanima, kakšno statistično metodo sta uporabili.
Sicer pa lahko ugotovimo, da gre za novo in zelo perspektivno znanost. Se bodo naši zanamci sploh zavedali, da zametki teološke genetike segajo v daljno leto 2001, ko sta dve študentki na Srečanju znanstvenega kreacionizma itd. itd.?
5. Med ostalimi projekti, ki so bili deležni častne omembe, njihovega opisa pa žal ni moč prebrati, se zdijo posebno zanimivi naslednji:
Pokemoni dokazujejo napačnost evolucije.
Kamni ne poznajo evolucije, odkod so prišli, g. Darwin?
Termodinamika peklenskega ognja.

Seveda sem že prej slišal za ameriško naklonjenost kreacionističnim zamislim, nikdar pa si nisem niti približno predstavljal obsega tega fenomena. Po Gallupovi raziskavi kar 80% Američanov verjame v božje stvarjenje, 46% pa jih je celo prepričanih, da je bil človek ustvarjen v sedanji obliki v zadnjih 10 tisoč letih. Samo strašljivo skromnih 13% jih verjame v evolucijo brez božjega posredovanja.
Takšne ideje so že dolgo nazaj vdrle tudi v šolski sistem, kjer jih predstavljajo kot znanost. Ameriško združenje za napredek znanosti (AAAS) je pred letom dni objavilo svoje odklonilno stališče do številnih predlogov sprememb ameriške zakonodaje, ki bi tako ali drugače razvrednotili znanstveno in evolucijsko misel in ju izenačili z nedokazljivimi verskimi dogmami, čeprav, kot poudarjajo, za to ni nobene potrebe. Njihovo stališče je, da znanost in religija ena drugi ne nasprotujeta, saj poskušata odgovoriti na popolnoma različna vprašanja o svetu.
V Evropi je sicer stanje neprimerno boljše, v Britaniji je denimo evolucijski teoriji naklonjenih 48% ljudi.
Da pa na izpademo preveč zaverovani v svojo evropskost, se spomnimo na eksotičen primer srbske ministrice za šolstvo, ki je pred dobrima dvema letoma meni nič tebi nič iz šol zabrisala celotno Darwinovo teorijo. Odločitev so sicer po burnem odzivu strokovne javnosti umaknili, ministrica pa je kmalu zatem odstopila.
Ko sem pobrskal po slovenskem spletu, me je pot (pričakovano?) pripeljala do strani Družine, kjer so pred časom objavili intervju z naslovom Ali je imel Darwin prav? Avtor sicer pravi, da se mu zdi kreacionizem preveč determinističen, vendar pa poudarja, da je darvinizem zastarel in zrel za upokojitev. Ena najbolj genialnih utemeljitev te teze je (povzemam) naslednja: Darwin je trdil, da nobena žival ni genetsko programirana za ubijanje svojih mladičev, temveč si prizadevajo za čimvečjo reprodukcijo. Ergo, če bi darvinizem veljal, ljudje ne bi poznali kontracepcijskih sredstev in splava.
Dve muhi na en mah. Manjka samo še opazka, da sta dokaz proti darvinizmu tudi lastništvo Blejskega otoka in džamija v Ljubljani, pa bi bila argumentacija popolna.

4. marec 2007

Pomlad


Ob morju je pomlad že čisto prava, zrak diši po cvetju in tisoči čebel brenčijo okrog dreves, odetih v belo ...
Nekaj tega občutja je ujela tudi tale danes dopoldne posneta fotografija.
Prizor me je spomnil na van Goghov Cvetoči mandljevec, sliko ki ni tako razvpita kot nekatere druge, pa vendar sliko, ki mi je vzela dih vsakokrat, ko sem stal pred njo.

Bitka s fluoroogljiki

Fluoroogljiki, ki se oziroma so se uporabljali kot hladilna sredstva v hladilnikih, kot potisni plini v razpršlkah in pesticidi, so zaradi močne vezi med fluorom in ogljikom termično in kemično stabilni in kot takšni nimajo vidnega vpliva na zdravje. Ko pa preidejo v stratosfero, srednje UV sevanje povzroči razpad molekule na radikale, le-ti pa reagirajo v vrsti verižnih reakcij z ozonom, kar povzroči tanjšanje ozonske plasti in posledično ozonsko luknjo.

Kljub temu, da so za kemično razgradnjo fluoroogljikov potrebne velike količine energije in toksični reagenti (pri čemer seveda nastanejo toskični produkti), pa se da težavo premostiti na enostavnejši način, in sicer z encimsko razgradnjo. Genom bakterij rodu Burkolderia kodirajo encim imenovan fluoroacetatna dehalogenaza, ki cepi vez med fluorom in ogljikom pri sobni temperaturi brez dodatnih kovinskih ionov. Raziskovalna skupina NIST/Philip Morris je z uporabo kvantnomehanske teorije elektronske strukture molekul izračunala geometrijo aktivnega centra tega encima in s programsko opremo skonstruirala obročasto molekulo, ki bi omogočila pravilno orientacijo potrebnih komponent za cepitev vezi F-C v metil fluoridu. Teksaška univerza ta teoretični model skuša prenesti v prakso - iščejo namreč način sinteze te zaenkrat še teoretične molekule in preizkusiti njeno učinkovitost. V primeru, da jim bo uspelo, bo to prvi preprost organski molekulski sistem sposoben cepitve vezi med fluorom in ogljikom. In kot je rekel Carlos Gonzales, "All of these useful things are in nature, you just have to find them and make them more efficient."