5. marec 2007

Ženske imajo nižje težišče!

Kreacionizem je koncept, po katerem je bilo človeštvo, živali, rastline in vse živo nasploh (pa tudi ostalo vesolje) ustvarjeno. Za stvarjenje naj bi bilo odgovorno takšno ali drugačno božansko bitje, v zahodnem svetu najpogosteje krščanski Bog.
Do tukaj vse lepo in prav, religija naj se ukvarja s svojimi stvarmi kakor ji ustreza.
Potem pa mi pred nekaj dnevi prijateljica pošlje povezavo na (sicer že 6 let staro) spletno stran o baptističnem Srečanju znanstvenega kreacionizma.
Ko sem si stran ogledal, sem najprej nekaj časa nihal med nejevero in zgroženostjo, nazadnje pa zavoljo dobrega počutja do zadeve zavzel ironično distanco in se pričel zabavati. In biti vesel, da živim v Evropi (kot se zadnje čase dogaja vse pogosteje).
Na srečanju so s svojimi raziskavami sodelovali učenci, dijaki in študenti. Najboljše ideje so bile nagrajene in predstavljene na spletni strani srečanja.

Pravi biseri so po mojem mnenju naslednji projekti:
1. Ljudje se nismo razvili iz opic: Cassidy Turnbull je na osnovnošolskem nivoju predstavila svojega strica in ga poskusila nahraniti z bananami. Ker jih ni hotel pojesti, je to dokazalo, da stric Steve ni opica.
Gre za odličen primer vzgajanja otrok v duhu logičnega sklepanja. Ko odrastejo, so zato usposobljeni sprejemati vsakodnevne odločitve v stilu: G. W. Bush ima glavo, torej zna misliti in bo odličen predsednik.
2. Živo ne nastane iz neživega: Patricia Lewis je na srednješolski ravni izvedla poskus, ki je preveril, ali lahko živo nastane iz neživega. V kozarcu je zmešala - po njenem mnenju - vse sestavine živega (oglje, čisto vodo in multivitaminski napitek) in ga dobro zaprla. Za tri tedne ga je izpostavila sončni svetlobi in molila k Bogu, naj ne naredi čudeža, da ne bi dobila lažnih rezultatov. Ugotovila je, da v kozarcu ni nastalo življenje.
Zanima me, ali je bila vsebina kozarca sterilna in če ne, ali alge štejejo za živo bitje?
Sicer pa je zasnova poskusa takšna, kakršne si želimo vsi, oba možna izida potrjujeta našo hipotezo: če življenje ne nastane, smo dokazali, da življenje ne nastaja iz neživega, če pa življenje nastane, smo bili pač priča čudežu.

In nenazadnje, kolikor je meni znano, Darwin ni nikdar zagovarjal
spontane generacije. Ali pač?
3. Ženske so gospodinje: Najbolj zabavna so interdisciplinarna okritja Jonathana Goodea. Ta je združil odkritja številnih področij znanosti in ugotovil, da so bile ženske ustvarjene za opravljanje hišnih opravil. Fizika namreč pravi, da imajo nižje težišče kot moški in so zato bolj primerne za prenašanje stvari iz trgovine ter košar s perilom. Biologija dokazuje, da so bile oblikovane tako, da lahko rojevajo in hranijo otroke. Družboslovne znanosti ugotavljajo, da so plače žensk nižje kot plače normalnih delavcev, kar pomeni, da ne morejo delati enako kvalitetno in s tem zaslužiti primerljive plače. Eva je bila torej ustvarjena kot družica in ne kot sodelavka.
Če Jonathan ne bo previden in bo tovrstna odkritja razlagal kakšni negospodinji, se utegne zgoditi, da bo le-ta po hitrem postopku znižala njegovo težišče in popolnoma spremenila potek teoloških debat.
4. Molitev in genetika: Eileen Hyde in Lynda Morgan sta dokazali, da lahko molitev prebudi latentne gene. Dobro staro E. coli sta gojili v dveh ločenih skupinah gojišč z antibiotikoma tetraciklinom in klortetraciklinom. Med poskusom sta jih petkrat precepili na sveže gojišče. Medtem sta vanje usmerjale molitev Gospod, prosim dovoli bakterijam iz skupine A, da aktivirajo svoje gene za odpornost proti antibiotikom, ki si jim jih namenil ob stvarjenju. Bakterije skupine A so bile na koncu poskusa bolj odporne proti obema vrstama antibiotika kot bakterije skupine B.
In mene zelo zanima, kakšno statistično metodo sta uporabili.
Sicer pa lahko ugotovimo, da gre za novo in zelo perspektivno znanost. Se bodo naši zanamci sploh zavedali, da zametki teološke genetike segajo v daljno leto 2001, ko sta dve študentki na Srečanju znanstvenega kreacionizma itd. itd.?
5. Med ostalimi projekti, ki so bili deležni častne omembe, njihovega opisa pa žal ni moč prebrati, se zdijo posebno zanimivi naslednji:
Pokemoni dokazujejo napačnost evolucije.
Kamni ne poznajo evolucije, odkod so prišli, g. Darwin?
Termodinamika peklenskega ognja.

Seveda sem že prej slišal za ameriško naklonjenost kreacionističnim zamislim, nikdar pa si nisem niti približno predstavljal obsega tega fenomena. Po Gallupovi raziskavi kar 80% Američanov verjame v božje stvarjenje, 46% pa jih je celo prepričanih, da je bil človek ustvarjen v sedanji obliki v zadnjih 10 tisoč letih. Samo strašljivo skromnih 13% jih verjame v evolucijo brez božjega posredovanja.
Takšne ideje so že dolgo nazaj vdrle tudi v šolski sistem, kjer jih predstavljajo kot znanost. Ameriško združenje za napredek znanosti (AAAS) je pred letom dni objavilo svoje odklonilno stališče do številnih predlogov sprememb ameriške zakonodaje, ki bi tako ali drugače razvrednotili znanstveno in evolucijsko misel in ju izenačili z nedokazljivimi verskimi dogmami, čeprav, kot poudarjajo, za to ni nobene potrebe. Njihovo stališče je, da znanost in religija ena drugi ne nasprotujeta, saj poskušata odgovoriti na popolnoma različna vprašanja o svetu.
V Evropi je sicer stanje neprimerno boljše, v Britaniji je denimo evolucijski teoriji naklonjenih 48% ljudi.
Da pa na izpademo preveč zaverovani v svojo evropskost, se spomnimo na eksotičen primer srbske ministrice za šolstvo, ki je pred dobrima dvema letoma meni nič tebi nič iz šol zabrisala celotno Darwinovo teorijo. Odločitev so sicer po burnem odzivu strokovne javnosti umaknili, ministrica pa je kmalu zatem odstopila.
Ko sem pobrskal po slovenskem spletu, me je pot (pričakovano?) pripeljala do strani Družine, kjer so pred časom objavili intervju z naslovom Ali je imel Darwin prav? Avtor sicer pravi, da se mu zdi kreacionizem preveč determinističen, vendar pa poudarja, da je darvinizem zastarel in zrel za upokojitev. Ena najbolj genialnih utemeljitev te teze je (povzemam) naslednja: Darwin je trdil, da nobena žival ni genetsko programirana za ubijanje svojih mladičev, temveč si prizadevajo za čimvečjo reprodukcijo. Ergo, če bi darvinizem veljal, ljudje ne bi poznali kontracepcijskih sredstev in splava.
Dve muhi na en mah. Manjka samo še opazka, da sta dokaz proti darvinizmu tudi lastništvo Blejskega otoka in džamija v Ljubljani, pa bi bila argumentacija popolna.

Ni komentarjev: