iGEM 2007

Slovenska ekipa je na tekmovanju International genetically ingeneered machine competition (iGEM), ki je potekalo te dni na MIT-u (Cambridge, MA, ZDA) osvojila zlato v kategoriji Health&Medicine in se s tem uvrstila med pet najboljših univerz na svetu.

Za izjemen uspeh iskrene čestitke!

iGEM 2007

Iz Bostona, ZDA, sem prejel zelo razveseljivo novico. Slovenska ekipa iGEM 2007 se je letos kljub še ostrejši konkurenci prebila v finale tekmovanja iz sintezne biologije. V felikem finalu so, zraven slovenske, tudi ekipe študentov iz Pariza, Berkley-a, Pekinga, UCSF in USTC.

O odhodu Slovenske ekipe v Boston je pisal že prof. Nekrep na MIKROBioLOG-u in brezplačni tednik Dobro Jutro. Upam, da bo uspeh naših študentov medijsko bolj podprt in da se lanska zgodba ne bo ponovila.

Si lahko nadejamo še ene zmage?

Nocoj gre zares in držite pesti!

Marina Dermastia: Pogled v rastline

Nacionalni inštitut za biologijo vabi na predstavitev knjige Pogled v rastline avtorice Marine Dermastia, ki bo v četrtek, 18.10.2007 ob 14.15 v Biološkem središču (Oddelek za biologijo, Večna pot 111, Ljubljana).

Knjigo bosta predstavila prof.dr. Tone Wraber in prof.dr. Marina Dermastia, za glasbo bo pa poskrbel kitarist Jerko Novak.

Vljudno vabljeni!

Predavanje prof. dr. Steve Busby-a

Spodnje vabilo je s strani Društva študentov mikrobiologije (avtorica: doc. dr. Marjanca Starčič Erjavec):

Spoštovan kolegice in kolegi,

Vljudno vas vabimo na predavanji prof. dr. Steve Busby-a iz School of Biosciences, University of Birmingham, UK na temo transkripcijskega uravnavanja pri bakteriji Escherichia coli. Predavanji bosta v ponedeljek 8. (13h) ter v torek 9. oktobra (10h) v predavalnici B5 Biološkega središča (povzetek predavanj je spodaj).

Predavatelj je svetovno priznan na področju uravnavanja izražanja genov pri bakterijah. Vljudno vabljeni!

Ponedeljek, 8. 10., ob 13h, pred. B5

Regulation at simple and complex bacterial promoters

Steve Busby (School of Biosciences, University of Birmingham, UK)

The expression of nearly all bacterial genes is principally regulated at the level of the initiation of transcription. It is now appreciated that most promoters are directly regulated by several transcription factors. I will present recent work that elucidates some of the mechanisms by which the contributions of different factors are integrated at complex promoters. In some cases, nucleoid-associated proteins play an essential role in this integration and I will describe recent studies of their distribution across bacterial genomes.

Torek, 9. 10. 2007, ob 10h, pred B5

Transcriptional regulation in Escherichia coli - the big picture

Steve Busby (School of Biosciences, University of Birmingham, UK)

The last decade has seen a renaissance in the study of transcriptional regulation in Escherichia coli due mainly to the arrival of whole genome sequences and detailed structural information about the multi-subunit RNA polymerase. I will review our current understanding concerning the contributions of promoter elements, sigma factors, transcription factors and effectors. Until recently, our knowledge was based on case-by-case studies of favourite regulatory regions. However, the application of genomic methodologies, such as transcriptomics, ChIP-on-chip and bioinformatics, has revealed new insights and unexpected complications. Some recent results that address the distribution of RNA polymerase and the roles of different global transcription factors in Escherichia coli will be presented.

Mumije v domači lekarni

Rokova novica o dinozavrovi juhi me je spomnila na morda še bolj bizarno in malo znano zgodovinsko dejstvo.
Za razliko od Kitajcev so v naših (po mnenju mnogih menda bolj naprednih krajih) v srednjem veku kot vsestransko zdravilo namesto kosti dinozavrov prodajali v prah zmlete Egipčanske mumije. To naj bi se dogajalo še dve stoletji nazaj.
Umetniki pa so dolga stoletja uporabljali rjavo barvo imenovano caput mortum, pripravljeno iz povojev, v katere so bile zavite mumije. Uporaba barve naj bi naglo upadla, ko so slikarji končno izvedeli, iz česa je narejena.

Pivo in fizikalni zakoni

Tudi iz na pivu je mogoče narediti resno znanstveno raziskavo. Fizik John Page je ugotovil, da pena na gladini piva izginja po klasičnem zakonu eksponentnega razpadanja. Konstanta tega razpadanja je za določeno pivo stalna in jo je mogoče uporabiti za razlikovanje različnih vrst piva.
Izsledke raziskave je Page objavil v European Journal of Physics v članku Demonstration of the exponential decay law using beer froth.
In za objavo leta 2002 prejel Ig Nobelovo nagrado za fiziko.
Če ste potrebovali poletno fizikalni izgovor za prijetno sedenje v senci, lahko na podlagi teh podatkov znanstveno dokažete bistveno razliko med Laškim in Unionom. Oziroma Unionom in Laškim :)
Znanstvena zgodba Johna Pagea se nadaljuje tukaj.

Koliko je vredno vaše truplo?

Ste se že kdaj spraševali, koliko bi vaši nasledniki dobili, če bi vaše truplo prodali v raziskovalne ali pa zdravstve namene? Nič lažjega. Odgovorite na 20 vprašanj na TEJ spletni strani in odgovor se bo pojavil na zaslonu v manj kot minuti.

Moje truplo je presenetljivo poceni - pičlih $4425 (= 3205,82 €), s čimer bi si moji potomci lahko privoščili zgolj en kvadratni meter povprečnega stanovanja v Ljubljani.

Avdio Walk - Avdio Sprehod

Pred nekaj dnevi je luč sveta ugledal brezplačni osebni avdio vodnik po manj znanih kotičkih slovenske prestolnice, ki je dostopen na spletu v formatu mp3. Turisti bodo lahko spoznali in doživeli (zaenkrat le) Ljubljano skozi perspektivo in zgodbe domačinov s pomočjo avdio vodnika, ki si ga bodo zlahka naložili na mp3 predvajalnik.

Idejni vodja tega projekta je študent Miha Knavs, realizacijo pa je omogočila Ambasada ustvarjalne družbe TiPovej.

Avdio sprehod se mi zdi dobrodošla novost v slovenskem "medijskem" prostoru.

Dinozavrova juha

Prebivalci kitajske province Henan so v zadnjih dveh desetletjih izkopavali kosti dinozavrov misleč, da so to kosti zmajev in da imajo zdravilno moč. Kosti so skupaj z drugimi sestavinami kuhali in s to župco hranili otroke v primeru vrtoglavice ali pa krčev v nogah. Iz zmletih kosi so pripravljali tudi pasto in jo nanašali neposredno na zlome in druge poškodbe.

Do lanskega leta je bilo v omenjeni provinci mogoče kupiti kosti za pičlih 37 centov za kilogram. Ko pa so podeželski prebivalci province Henan izvedeli, da gre v bistvu za kosti dinozavrov, so darovali 200 kg kosti v znanstvene namene. Upam, da bo paleontologom juhica teknila.

Atlas kokošjih možganov

Avstralski raziskovalci so izdali Atlas kokošjih možganov, ki naj bi znanstvenikom pomagal pri boljšem razumevanju človeških možganov.

Profesorja George Paxinos iz University of New South Wales in Charles Watson iz Curtin University of Technology sta pri pripravi atlasa kombinirala mednarodne objave raziskav na možganih z anatomskimi študijami in tako opredelila 100 novih regij. Profesorja se torej nista posluževala dragih metod, kot je MRI, marveč sta uporabljala rezine možgnov, fotografije, svinčnike trdote 2B in transparentni papir.

Ker so si možgani sesalcev in ptičev zelo podobni, bo nov atlas zelo priročen pri preučevanju npr. dihalnih motenj in morda celo avtizma. Žal pa ne bo pojasnil strukture možganov fenomena na posnetku.

Madagaskar 2007

Jutri zjutraj bo z Brniškega letališča (oz. z Letališča Jožeta Pučnika) poletel prvi del slovenske humanitarno-medicinske odprave v Matango na jugu Madagaskarja. Slovenski študentje zaključnih letnikov bodo domačinom med 16.6. in 25.8. 2007 na preprost in nevsiljiv način predstavili osnove higiene, zdrave prehrane, zdrave spolnosti, preprečevanja prenosljivih bolezni ... in jim nudili brezplačno zdravstvniško pomoč.

V času odprave bodo bivali pri slovenskem misionarju Izidorju Grošlju. Več informacij o odpravi dobite TUKAJ, če pa želite odpravo podpreti tudi finančno, ne spreglejte TEGA.

Prvi del odprave sestavljajo študent medicine Luka Prodnik, študentka stomatologije Mateja Simončič in študentka mikrobiologije Špela Žula. Naj omenim, da je Špela prva mikrobiologinja, ki bo sodelovala na tovrstni odpravi.

Scientoskopova urednika vam želiva srečno pot in uspešno na Madagaskarju!

Spartan DXTM

Spartan Bioscience Inc. je dalo na tržišče prvi osebni rt-PCR DNA analizator imenovan Spartan DX^TM, ki v pol ure ali manj analizira štiri vzorce hkrati. Spartan DX^TM stane $14 995 (11 232,21 €) in ga že lahko naročite pri proizvajalcu. Navodila za uporabo najdete TUKAJ.

Vaginalno tkivo vzgojeno v laboratoriju

Verjetno ste že slišali o vzgoji različnih tkiv in organov v pogojih in vitro. Italjanska profesorica Cinzia Marchese iz rimske univerze La Sapienza pa je v laboratoriju uspela vzgojiti vaginalno tkivo in ga uspešno presaditi dvema ženskama s kongenitalno deformacijo imenovano sindrom Mayer-von Rokitansky-Küster-Hauser.

Sindrom Mayer-von Rokitansky-Küster-Hauser prizadene eno med 4000-5000 deklicami. Deklice s tem sindromom se rodijo brez vagine, imajo pa lahko normalno razvito maternico, jajčnike in druge zunanje sekundarne spolne organe, kot so npr. prsi, in zaradi odsotnosti vagine ne morejo imeti spolnih odnosov in roditi.

Kirurgi so do sedaj opravljali rekonstrukcijo vagine s presaditvijo kožnega tkiva ali črevesne sluznice, vendar je poseg invaziven, dolgotrajen in boleč in da se razvije normalno mukozno tkivo, je potrebno veliko časa.

Metodo, ki jo je izboljšala prof. Marchese, so izvedli na 28 in 17 letnici z omenjenim sindromom, in sicer so jima z biopsijo odvzeli 0,5 cm tkiva iz mesta, kjer naj bi se nahajala vagina, ta košček tkiva encimatsko obdelali in omogočili, da se zarodne celice diferencirajo v mukozno tkivo in po 15 dneh je bilo tkiva dovolj za presaditev v pacientko.

Ta poseg je obema pacientkama omogočil, da lahko živita normalno (spolno) življenje.

Jutri se Univerzitetnem medicinskem centru v Groningenu na Nizozemskem prične Mednarodni simpozij študentov medicinskih ved, ki bo trajal do 9. junija 2007. Na simpoziju bosta svoje raziskovalno delo predstavili tudi slovenski študentki, in sicer študentka mikrobiologije Katarina Maher in študentka biokemije Vesna Todorovič.
Želimo vama uspešno predstavitev!

Tuberkuloza napada

Tuberkuloza ni bolezen preteklosti.
Od pojava sevov bakterije, odpornih na antibiotike postaja okužba z Mycobacterium tuberculosis vse bolj zaskrbljujoča, zdravljenje pa dolgotrajno in težavno.
Okužba sicer ni zlahka prenosljiva, bolnik naj bi bakterijo v povprečju prenesel le na 10 do 15 ljudi na leto, ker pa je okužba lahko neopazna in se lahko vleče leta, večina držav pa nima zakonov, s katerimi bi lahko bolnike, ki odklonijo zdravljenje, izolirala v prisilno karanteno, število obolelih drastično narašča.
Prav te dni se Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in ameriški Center za nadzor bolezni (CDC) ukvarjata s primerom letalskega potnika na letu iz ZDA v Evropo, okuženega z na zdravila močno odpornim sevom povzročitelja tuberkuloze (XDR-TB).
Sicer pa poročilo WHO o številu obolelih za leto 2005 pravi tole:

	Incidencea				Prevalencea
	All forms		Smear-positiveb
WHO region	number (thousands)	per 100 000 pop	number (thousands)	per 100 000 pop	number (thousands)	per 100 000 pop
	(% of global total)
Africa	2 529 (29)	343	1 088	147	3 773	511
The Americas	352 (4)	39	157	18	448	50
Eastern Mediterranean	565 (6)	104	253	za leto 47	881	163
Europe	445 (5)	50	199	23	525	60
South-East Asia	2 993 (34)	181	1 339	81	4 809	290
Western Pacific	1 927 (22)	110	866	49	3 616	206
Global	8 811 (100)	136	3 902	60	14 052	217

Life with science

Študentsko društvo za promocijo biotehniških ved organizira Mednarodno konferenco študentov biotehniških ved pod geslom Life with science, ki bo potekala med 7. in 11. novembrom 2007 na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Konferenca bo obsegala sledeče sklope:

Zeleni sklop
Ekologija, biodiverziteta, krajinska arhitektura, okoljsko planiranje, gozdarstvo, varstvo okolja in naravne dediščine, paleontologija, biogeografija, obnovljivi viri, pedologija, klimatologija, razvoj podeželja

Modri sklop
Biokemija, biomedicina, mikrobiologija, biotehnologija, genetika, biofizika, sistemska biologija, imunologija

Oranžni sklop
Evolucija, sistematika, etologija, embriologija, morfologija, antropologija, fiziologija, primerjalna anatomija, nevrobiologija, botanika, zoologija

Rdeči sklop
Hortikultura, agronomija, zootehnika, prehrana, živilska tehnologija, tehnologija lesa, bioekonomika, agrarna tehnologija

Vse informacije v zvezi s samo konferenco dobite TUKAJ, v zvezi s prijavo pa TUKAJ.

Zdravljenje kroničnih ran

Cene me je opomnil, da sem v prispevku Tri rešitve za diabetike pozabil omeniti, da se z zdravljenjem kroničnih ran z ličinkami muhe blestivke (Lucilia sericata) ukvarjajo tudi na Katedri za biologijo mikroorganizmov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Vse informacije, vključno s cenikom, dobite TUKAJ.

Vojna za kite

Na srečanju Mednarodne komisije za kitolov (IWC) Japonska nadaljuje s svojo umazano igro. Že leta poskušajo ukiniti ali obiti moratorij na lovljenje največjih sesalcev, sprejet leta 1986. Njihovo stališče, da bi morala Komisija predvsem nadzirati in voditi kitolov, namesto da ga prepoveduje, dobiva vse več podpore. A kljub temu se vsaj letos menda še ni treba bati, da bi se približali 3/4 od 75 glasov, ki jih potrebujejo za ukinitev moratorija.
Od lanskega poskusa prevrata v Komisiji je namreč potekala mrzlična politična bitka za pridobivanje zaveznikov na obeh straneh in tabor, ki odločno nasprotuje kitolovu, je dobil nekaj novih članov. Pred le nekaj dnevi se jim je pridružila tudi Grčija.
Debata postaja vse ostrejša. Tabor za zaščito kitov Japonski očita, da pridobiva glasove s podkupovanjem držav članic Komisije in njihovih predstavnikov, Japonska Komisiji pripisuje spolitiziranost in irelevantnost in je februarja pripravila alternativno konferenco o kitolovu, ki pa so jo države nasprotnice bojkotirale.
Kljub temu Japonska pobije okrog 1000 kitov na leto pod sramotno pretvezo znanstvenih raziskav. Meso pobitih kitov seveda prodajo za hrano.
In medtem ko Japonci grozijo z izstopom iz Komisije, so avstralski laburisti spisali predlog, po katerem bodo (če letos zmagajo na volitvah) na Antarktiko poslali svoje vojno ladjevje, ki naj bi nadziralo in zbiralo dokaze proti japonski ribiški floti v območju izven avstralskih voda, ki ga je Avstralija razglasila za svoje (čeprav druge države tega niso nikoli priznale) in na katerem je tudi varno območje za kite.
Še dobro da v komisiji ni Slovenije. Zagotovo bi se naš zunanji minister na Japonske zahteve odzval s "konstruktivnim" razumevanjem, okoljski in kmetijski pa bi jih z vsem srcem podprla, če bi le v zameno s kakšno od manjših ladjic pripluli tudi v naše vode in pobili čim več medvedov.

Tri rešitve za diabetike

Kalifornijsko podjetje Oculus Innovative Sciences je razvilo izdelek Microcyn, ki naj bi pobil bakterije, viruse in spore gliv, hkrati pa je nenevaren za živali (tudi za ljudi) in rastline. Gre za superoksigenirano vodo, ki predstavlja za omenjene organizme osmotski šok in povzroči sprostitev citoplazme.

Microcyn(R) ni nov produkt, saj nekaj podobnega uporabljajo za dekontaminacijo delov jedrskih reaktorjev. Oculus je samo razvil tehnologijo, ki omogoča daljšo življenjsko dobo in s tem odpira nove možnosti za uporabo. Microcyn daje ugodne rezultate predvsem pri nekrotičnih razjedah bolnikov z diabetesom, saj se le-te hitreje celijo. Več informacij dobite TUKAJ in TUKAJ, informacijo pa so objavili tudi na strani 24ur.com.

Tega produkta zaenkrat še ni mogoče dobiti v Sloveniji; zelo uspešna metoda, ki pa je na voljo pri nas in je marsikaterega diabetika že rešila amputacije uda, je uporaba ličink določenih vrst muh, ki se prehranjujejo izključno z odmrlim tkivom in pospešujejo celjenje kroničnih ulceracij. Uporaba ličink je zelo uspešna tudi pri infekciji ulceracije z MRSA.

In ko sem že pri uporabi živali pri zdravljenju ulceracij naj omenim tudi metodo, ki se uporablja pri zdravljenju avtoimunskih bolezni, kot so Chronova bolezen in ulcerativni kolitis. Podjetje Ovamed GmbH omogoča zdravljenje omenjenih bolezni s s prašičjo glisto Trichuris suis. Na svoji spletni strani izčrpno predstavljajo vse kar se tiče zdravljenja Chronove in podobnih bolezni. Stran vsekakor vredna ogleda!

Chicken Chicken Chicken Chicken

Dr. Doug Zongker je v Annals of Improbable Research (vol. 12, no. 5) jeseni 2006 objavil študijo Chicken Chicken Chicken Chicken (the academic study).
Članek, ki je prosto dostopen, si je vsekakor vredno ogledati.
Pred nedavnim je izsledke raziskave strnil v petminutno predavanje na letnem srečanju AAAS. Če imate torej pet minut časa:

Partenogeneza pri morskih psih

Sesalci očitno ostajamo edini vretenčarji, ki nismo sposobni partenogeneze. V živalskem vrtu Henry Doorly v Omahi, Nebraska (ZDA), se je namreč skotil mladič kladvenice, kar seveda ne bi bilo nenavadno, če se ne bi skotil v bazenu s tremi samicami in nobena od samic ni imela stika s samcem vsaj tri leta.

Sprva so mislili, da je samica seme hranila od zadnjega stika s samcem, vendar so analize DNK (več različnih pristopov) pokazale, da ni bilo moškega prispevka k mladičevemu setu kromosomov.

Če bi bili tudi ljudje sposobni partenogeneze, se res ne bi bilo potrebno bati za nataliteto Slovencev. Pa še lep kupček davkoplačevalskega denarja bi prihranili, saj ne bi prišlo do nesmiselnega referenduma o oploditvi samskih žensk.

Viagro na letalo!

Skupina z Universidad Nacional de Quilmes je ugotovila, da učinkovina sildenafil, bolj znana pod imenom Viagra, pri hrčkih ublaži premik dneva in noči. Živali v poskusu, ki so prejemale sildenafil so se potem, ko so jim poskušali zmesti nočno-dnevni ritem z zamikom prižiganja in ugašanja luči za šest ur, za 50% hitreje prilagodile na spremembo kot živali iz kontrolne skupine. Tudi v koncentracijah, ki so bile mnogo manjše od tistih, ki povzročajo efekte, s katerimi si je Viagra prislužila svoj sloves.
Raziskava, ki je bila objavljena v Proceedings of the National Academy of Sciences, kaže na uporabnost sildenafila kot zdravila za t.i. jetlag. Vendar le ob spremembi, kakršno doživite ob potovanju na vzhod. Potovanje v ZDA bo torej tudi v prihodnosti vzrok za glavobole, slabost in zmedo v glavi. Ne samo zaradi jetlag-a :)
Ker pa so raziskave še na začetku, novica seveda ne pomeni, da vam bodo stevardese odslej poleg simboličnih majcenih rogljičkov, piškotkov in vsega ostalega v povsem neuporabnih količinah postregle tudi z majcenimi modrimi tabletkami.

Mala flora Slovenije

Prejšnji teden je izšla četrta izdaja Male flore Slovenije, ki se od prejšnje razlikuje po popravkih in nekaterih na novo obdelanih družinah in rodovih. Cena tega za biologe nepogrešljivega identifikacijskega ključa znaša 62,99€, oziroma 47€ v predprodaji.

Upanje za plešaste.

Nedavno objavljeni članek v reviji Nature prinaša novo upanje za vse, ki se vsako jutro zbudimo z bolj intelektualnim čelom.
Lasni folikli se tvorijo na koži v prvih stadijih nosečnosti in vse doslej je veljalo, da kasneje ne morejo več nastajati. Zdaj pa so znanstveniki na Univerzi v Pennsylvaniji s poskusi na miših odkrili, da lahko celice, ki prej niso bile povezane s folikli, po poškodbi kože začnejo izražati gene, ki privedejo do nastanka novih foliklov. Izolirali so gen, ki naj bi bil za to odgovoren, ugotovili pa so tudi, da do regeneracije pride neodvisno od starosti miši.
Ker so našli tudi način, kako umetno vzpodbuditi delovanje omenjenega gena in ker se vse skupaj dogaja v Ameriki, so že ustanovili tudi družbo, ki naj bi prihodnje zdravilo proti plešavosti spravila na tržišče.
Da pa se ne bi kdo pritoževal nad nepotrebnostjo takšnih raziskav, je treba omeniti tudi, da naj bi odkritje vplivalo na raziskave celjenja ran.
In tudi to ni slaba ideja :)

Kosmati ameriški predsedniki

Minuta za statistiko:
Nicholas White je opravil analizo poraščenosti ameriških predsednikov in prišel do naslednjih ugotovitev:
- tradicionalno bolj bradati so predsedniki republikanske stranke
- vsi republikanski predsedniški kandidati med letoma 1856 in 1892 (z eno samo izjemo) so se ponašali z brado
- demokratska stranka ni nikdar imela spodobno bradatega kandidata
Ostali podatki kažejo, da naglavno okrasje ni imelo očitnega vpliva na izvolitev.

Še en razlog torej, zakaj bo prva ameriška predsednica najbrž izvoljena kot kandidatka demokratske stranke.
Ali pa bo v slogu britanske železne lady in njene trenutne nemške kolegice bolj možata od večine svojih predhodnikov.

Stephen Hawking tudi pri nas

Kot poroča stran 24ur, se bo konec avgusta na Bledu mudil prof. Stephen Hawking, ki bo z uvodnim predavanjem otvoril znanstveno konferenco Time and Matter 2007 (ang. Čas in snov 2007), ki jo organizira Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev Univerze v Novi Gorici. Konferenca bo potekala od 26.-31.8.2007.

Enciklopedija življenja

Znanstveniki vsega sveta so združili svoje moči: izdali bodo Enciklopedijo življenja v stilu Wikipedie. Gre za projekt, ki bi ga naj zaključili v roku desetih let, denar pa sta prispevali fundaciji MacArthur in Sloan, in sicer 12,5 mio $ za prvi 2,5 leti. Enciklopedija bo prostodostopna in bo vsebovala opise 1,8 miljonov vrst, fotografije, zemljevide, video in zvočne posnetke, amaterska opažanja, povezave do zaporedja genomske DNA in povezave do znanstvenih objav, obsegala pa naj bi kar 300 miljonov strani (če bi strani položili skupaj, bi s tem lahko dvakrat prekrili ekvator). Vsebina pa bo spisana glede na zahtevnost bralcev.

Pa prijetno branje!

Izračunajte svojo proizvodnjo CO2

Na spletni strani Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj lahko izračunate svojo proizvodnjo ogljikovega dioksida in ugotovite, koliko prispevate k učinku tople grede.
Stran opozarja, da v izračun ni upoštevana vaša posredna proizvodnja, zato se nikar prezgodaj ne veselite, če boste krepko pod povprečjem prebivalca ZDA, ki je kriv za izpust 20-ih ton ogljikovega dioksida na leto.
Si lahko predstavljate kakšen volumen zavzema 20 ton plina? Raje ne.

Proteini na notnem črtovju

Rie Takahashi in prof. Jeffrey Miller iz Univerze v Kaliforniji, Los Angeles, sta vnesla nekolikanj zabave v biologijo genomov. Amino kislinsko zaporedje sta namreč prenesla na notno črtovje, kar bi pa lahko pomagalo slabovidnim. Vsaka amino kislina zaseda točno določeno mesto na notnem črtovju, notne vrednosti pa predstavlja pogostost pojavljanja določene amino kisline. Strukturo človeškega citokroma c lahko slišite TUKAJ, konjskega hemoglobina TUKAJ in nekaterih drugih TUKAJ. Z dr. Frankom Pettitom so napravili brezplačni sistem, ki omogoča pretvorbo kateregakoli amino kislinskega zaporedja v glasbo. Hočete slišati, kako zveni vaš protein? Kliknite TUKAJ.

Ta dosežek ne predstavlja revolucije zgolj na biološkem, temveč tudi na glasbenem področju. Ustvarjalci sodobne resne glasbe in elektronske glasbe bodo tako privarčevali ogromno časa, saj bo enak izdelek nastal v neprimerno krajšem času, glasba pa bo še bolj iskrena, neposredna, v glasbo bodo lahko dali še več sebe. Ti glasbeniki bi lahko uporabili tudi zaporedje baz genomske DNK.

Predvidevam da bi bili koncerti kar dolgotrajni in bi za poslušanje tematske glasbe, kot je npr. ZOO, bi morali izkoristiti sobotno leto

Nagrada

Ste se kdaj vprašali, kako zaslužiti 10 mio dolarjev? Ponujam vam namig: potegujte se za nagrado Archon X Prize. Nagrado bodo podelili ekipi, ki bo izdelala napravo, ki ustreza sledečim pogojem:
- naprava je sposobna določit nukleotidno zaporedje genoma 100 ljudi v desetih dneh ali manj;

- dovoljena je ena napačno določena baza na 10000 baz;

- zaporedje natančno prekriva vsaj 98 % genoma;

- cena ne sme znašati več kot 10000 USD na genom.

Vse ostale informacije dobite TUKAJ. Na isti strani si lahko ogledate tudi promocijski filmček.

Vso srečo vsem, ki se boste potegovali za nagrado :-)

Norin novi nos

Dr. Jessica Krieg je izdala knjigo, ki je pravi zaklad, ne samo med ameriškimi knjižnimi novostmi, marveč med knjigami nasploh. Ta knjiga ne govori o vzgoji otroka v krepostnega Američana, niti o ustvarjanju pozitivne samopodobe, o osebni rasti ali pa da so lahko vsi ljudje dobri po srcu: bodisi brezdomci bodisi invalidi. Teh knjig je tako in tako preveč. Na grmade z njimi!

Ta knjiga uči (zaekrat še) ameriške otroke, da naj se ne bojijo plastične operacije. Nobenega razloga ni, da bi se sramovali popravljenega noska ali pa povečanih ustnic, saj lepa gospa Luna ne vidi naše notranje lepote, če imamo na obrazu murko, ki ji odrasli zgolj zaradi funkcije in otrokove starosti rečjo nosek. V bolnišnici obstajajo prijazni zdravniki, ki lahko nosek popravijo, tako kot so ga pred časom popravili mamici.

Na stari celini očitno ostajamo bolj prvinski in izdajamo slikanice v stilu Knjiga o kakcu (Pernilla Stalfelt). Sancta simplicitas!

Življenje uhaja iz kontrole

O domnevnem škodljivem vplivu gensko spremenjene koruze sem poročal v enem izmed prejšnjih prispevkov, isto novico, vendar podrobneje, pa je predstavil tudi dr.Dolinar na blogu Nove Biologije. Na spletu sem naletel na uro in pol trajajoč dokumentarec, ki govori o varnosti gensko spremenjenih organizmov. Oglejte si ga in sporočite svoje mnenje!

Pazi se, Superman!

Samo ena stvar obstaja, ki se je mora Superman paziti: to je kriptonit. Gre za do sedaj fiktivni mineral različnih barv, ki je košček uničenega Supermanovega planeta Kriptona. Kriptonit se nahaja v različnih oblikah, ki imajo na Supermana različen vpliv. Več o oblikah si lahko preberete TUKAJ.

Ta do sedaj fiktivni mineral naj bi bil natrij litij boro silikat hidroksid s fluorom, pred kratkim pa so ugotovili, da ima mineral jadarit, ki so ga novembra 2006 odkrili v rudniku blizu Jadarja v Srbiji zelo podobno kemijsko formulo, od kriptonita pa ga loči le odsotnost fluora in cel kup lastnosti.

Jadarit je bel neradioaktiven monolitični kristal s kemijsko formulo LiNaSiB3O7(OH), ki pod UV svetlobo fluorescira rožnato do oranžno. Mineral bo uradno opisan v reviji European Journal of Mineralogy.Več informacij o jadaritu lahko preberete TUKAJ.

Beginner BioBootCamp

Danes so se na Biotehniški fakulteti pričele tridnevne začetniške delavnice ustanavljanje biotehnoleških podjetij imenovane Beginner BioBootCamp. Delavnice izvaja Eurobiobiz, levji delež je prispeva Evropska komisija, organizira pa Ljubljanski univerzitetni inkubator. Delavnice vodi Michel Lepers, svoje izkušnje pa bosta predstavila tudi slovenska podjetnika, in sicer Tina Gracer Penca in Miomir Kneževič. Več informacij dobite TUKAJ.

Homoseksualna nekrofilija pri racah.

Še zadnja objava, preden za nekaj dni izginem iz virtualnega sveta. Upam da se bo medtem s kakšno novičko oglasil Rok.
Vsem skupaj želim sončne in lepe praznike (glede na to, da vladni strategi nad njimi vihajo svoje rejene nosove, jih imamo tako ali tako morda zadnjikrat).
In če doživite kaj takega, kot je spodaj omenjeni dr. Moeliker, prosim ne čakat 75 minut, preden posežete v dogajanje.
Znanstveno načelo nevmešavanja gor ali dol :)
O čem govorim? Kurator Rotterdamskega muzeja narave (Natuurmuseum Rotterdam) za področje ptic C. W. Moeliker je leta 2001 opazil nekrofilsko homoseksualno dejanje pri običajni raci mlakarici (Anas platyrhynchos). Opazovanje prvega znanega takšnega dogodka (oz. 75 minutnem dogajanju, ki ga je na koncu vendarle prekinil avtor sam), je Moeliker opisal v poročilu, ki ga najdete tukaj.

2 v 1: kava in umivanje

Kot poroča Reuters, so raziskovalci izumili milo, ki vsebuje kofein. Posebej primerno naj bi bilo za jutranjo prho, med katero naj bi se skozi kožo absorbiralo toliko kofeina, kot ga sicer najdemo v dveh skodelicah kave.
Izdelek so poimenovali Shower shock.
Glede na učinke kofeina na žive celice ima najbrž enak efekt z mnogo manj stranskimi učinki preprosta poteza, s katero priprete ventil za vročo vodo.
In si raje omislite virtualno tipkovnico, ki jo oglašujejo na isti strani ...

Microsoft v srednjem veku.

Z novo generacijo Microsoftovega operacijskega sistema utegnejo takšne težave spet postati aktualne.
Vse kar potrebujete, je pripravljenost na učenje. Biti morate raziskovalnega duha.
In ne vedno razmišljati logično.

Papež s planeta opic

Dr. Vlado Miheljak je v Dnevniku objavil odlično kolumno z naslovom Papež s planeta opic. V njej komentira papeževo kritiko evolucijske teorije.
Na njen začetek postavi tri citate:

"Mislim, da bi bilo bolj modro, če nikomur ne bi dovolili, da uporablja dele Svetega pisma na način, ki jih sili, da podpirajo kot resnične sklepe o naravi, katerih nasprotje lahko nato očitno razkrijemo s pomočjo čutov ali z nujnim dokazom. Kdo bo postavljal meje človekovemu razumevanju? Kdo nam lahko zatrdi, da je vse, kar lahko vemo, že poznano?"
Galileo Galilei, 1615

"Preklicujem, preklinjam in mrzim te zmote in herezije."
Galileo Galilei, 22. julija 1633, potem ko mu je inkvizicija pokazala svoja orodja

"Najbolj papeški papež najbolj dogmatske cerkve na svetu obtožuje evolucijske teoretike dogmatske obrambe svoje teorije!"
Mišo Alkalaj

Da pa bomo medijsko uravnoteženi (kot se zadnje čase reče medijski metodi, po kateri je treba v oddajo, kjer nekdo govori o mokri vodi, nujno vključiti tudi strokovnjaka, ki argumentirano trdi, da je voda suha), vam kot alternativo predlagam Komplet za sprevidenje ali priročnejši Etui za sprevidenje, ki vas bosta nedvomno pripeljala nazaj na prava pota.

Manj luči!

V mislih nimam gibanj proti razsvetljenju, aktualne vlade ali česa podobnega. Temveč Pobudo za temno nebo.
Ste že kdaj opazili, da v večjih mestih ponoči komajda še vidimo zvezdno nebo? Vsakokrat ko se znajdem v kakšnem od civilizacije odmaknjenem kotičku, me pogled na neskončnost nad menoj kar preplavi.
Borimo se za čistejši zrak, neonesnažene reke, zdrave gozdove - se bomo tudi za zvezde nad nami? Člani Pobude pravijo, da ja.
Na svoji strani se opišejo takole:
Pobuda za temno nebo je civilna pobuda državljanov Slovenije, ki smo zaskrbljeni zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. Namen pobude je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja in okolje nasploh ter doseči sprejem državne regulative, ki bi omejevala onesnaženje na razumno mero.
Po raziskavi, v katero so vključili 33 slovenskih občin, jih kar 30 za javno razsvetljavo porabi več energije kot je povprečna poraba v Nemčiji.
Tudi na teh zemljevidih je videti, kako v slabih stvareh z veliko hitrostjo drvimo v razviti svet.

Se bomo ustavili, preden bo prepozno? Za začetek bi lahko brez neposredne škode za kvaliteto življenja državljanov zatemnili osvetljene cerkvice in reklamne panoje (kar je pravzaprav ista stvar), industrijske zgradbe kot je shizofreno mavričasto osvetljeno Unionovo skladišče in spalna naselja.
Nato pa bi se kazalo lotiti naših malih županov, ki v predvolilnih programih obljubljajo ulično osvetlitev do vsakega hleva, kozolca in senika.

Za konec dve fotografiji nočnega neba s spletne strani Pobude. Ena je bila posneta na hrvaškem otoku Cresu, druga iz observatorija Črni Vrh. Sami lahko ugibate, katera.

Upanje za afriško Goro?

Potem, ko so mnogi napovedovali, da bodo slavni ledeniki Kilimandžara v dvajsetih letih dočakali žalosten konec, skupina z Univerze v Innsbrucku trdi, da bo vrh gore bel še mnogo dlje. V nasprotju z dosedanjimi predvidevanji naj bi bila za ledenike po njihovem pomembnejša količina padavin kot naraščajoče temperature.
Afriški simbol bo torej morda ohranil svojo podobo še nekaj časa. Za razliko od našega nacionalnega ponosa.

Jajca.

Velika noč je res že mimo, ampak človek nikoli ne ve, kdaj mu pride prav izjemno hiter način lupljenja trdo kuhanega kokošjega jajca.
Stvar gre takole:

Z nekoliko bolj kemijskim pristopom pa lahko naredite vtis na znance in olupite surovo jajce. Kako?
S kislino.
V tej se raztopi apnenčasta lupina, membrani ki ovijata beljak, pa ostaneta nepoškodovani.

Peel A Raw Egg - Watch the top videos of the week here

Sperma v kosteh

Raziskovalci z univerz v Göttingenu in Münstru ter Hannoverske zdravstvene šole so uspeli izolirati izvorne celice iz kostnega mozga odraslih. Po izolaciji so jih vzgajali v laboratoriju in ugotovili, da so se ob dodatku vitamina A nekatere spremenile v tip celic, iz katerih običajno nastajajo običajne spermalne celice.
Pri miših so s podobnim postopkom te celice celo vsadili v testise in opazovali, kako so se razvile v zrele spermije.
(Še vedno zelo oddaljeni) cilj poskusa je alternativno zdravljenje neplodnosti.

Glede na to, da že imamo druge metode za zdravljenje neplodnosti, bi bilo po mojem mnenju precej bolje, če bi poskušali vzgojiti kaj drugega. Denimo živčne celice. Ljudi je na planetu navsezadnje že več kot šest milijard in pol.
Možganov pa je mnogo manj.

Poleg tega bi pri nas postopek najbrž nemudoma prepovedali. In spet bi morali poslušati vse lekcije o tem, kako je misijonarski položaj edini naravni in moralni način za spočetje otroka. Pri čemer seveda po mnenju določenih ustanov ne sme nihče uživati, posebno ne ženska, ki mora biti samo rodovitna njiva, v katero mož poseje svoje seme.

Po drugi strani pa bi se iste ustanove najbrž razburjale tudi nad ljudmi z možgani.

Opazili progastega zajca.

Na indonezijskem otoku Sumatri so tretjič v zadnjih 35-ih letih opazili eno najredkejših vrst zajca na svetu, Nesolagus netscheri. Vrsta progastega zajca naj bi bila izjemno ogrožena. Na film (se pravi, najbrž na čip) ga je ujela fotografska past konec letošnjega januarja. Fotografirati so ga sicer uspeli že leta 2000, prej pa ga niso opazili vse od 1972.
Vrsta je sorodna leta 1999 odkritemu annamitskemu progastemu zajcu, od njega naj bi se ločila pred približno 8 milijoni let.
Živalca je vsekakor dovolj simpatična, da bi jo (podobno kot pande) lahko izkoristili za promocijo ohranjanja narave in biodiverzitete. Ljudje smo pač taki, da razen redkih izjem izumiranje ščurkov in podobne golazni nikogar posebno ne skrbi. Okoljevarstvena prizadevanja si morajo omisliti maskote, iz katerih je mogoče narediti plišaste igračke.

Zaradi Mozarta ne bomo pametnejši

Poročilo, ki ga je predstavilo nemško Ministrstvo za raziskovanje, pravi, da pasivno poslušanje Mozartove glasbe (in seveda ostale, ki nam ugaja) ne vpliva na naš intelekt, vendar pa bi glede dolgoročnega vpliva ina inteligenčni kvocient naših otrok bilo potrebno opraviti več raziskav.

Gre za prvo tovrstno raziskavo, tema pa je posala zanimiva po letu 1993, ko je psiholog(inja) Rauscher s sodelavci v ugledni reviji Nature objavil(a) kontroverzno poročilo o ugodnem vplivu desetminutnega poslušanja Mozartove glasbe na prostosko zaznavanje (npr. prepoznavanje vzorcev ipd.), leta 2003 pa je bilo objavljeno, da dajo krave 10-26 % več mleka in kokoši 18,9 % več jajc ob poslušanju klasične glasbe.

Vprašanje, kako bi reagirale vlade, če bi Mozartov efekt na intelekt bil pozitiven. Novice zagotovo ne bi obešali na velik zvon, saj naslednje volitve ne bi bile njim v prid.

O papežu in dokazih

Novico sem slišal že prejšnji teden na radiu. Ker pa v tistem trenutku nisem mogel do računalnika, me je nanjo spomnila šele objava na blogu MIKROBioLOG. In kar ne morem mirno mimo nje.
Papež Benedikt XVI. je namreč v svoji knjigi Stvarjenje in evolucija kritiziral Darwinovo teorijo evolucije. S kakšno utemeljitvijo? Menda zaradi tega, ker znanost sama ne more pojasniti nastanka življenja in ker po njegovem teorije evolucije ni mogoče dokazati. Sprememb, ki so nastale skozi stotisoče let, namreč ni mogoče ponoviti v laboratoriju, piše- sodeč po tej novici.
Kar je seveda neupravičeno omalovažujoča in strahovito pavšalna trditev. T.i. eksperimentalna evolucija je dokazala že marsikaj in če koga področje zanima, je članek z istim naslovom v Wikipediji povsem spodobno izhodišče za branje.

Seveda ne pričakujem, da nas bo papež osrečil s priznanjem o zmotljivosti ali odvečnosti lastnih naukov. Ali celo samega sebe. Malo manj arogance in zaverovanosti v nezmotljivost, ki so mu jo podelili šele pred dobrim stoletjem in malce več tiste skromnosti in ponižnosti, ki ju imamo že polna ušesa, pa tudi ne bi škodilo.
Ni namreč posebno lepo drugim očitati pomanjkanja dokazov, medtem ko sam verjameš v govoreče goreče grmovje in hojo po vodi.

Ampak logika pri vsem tem najbrž ne igra posebne vloge. Upam samo, da takšni dogodki niso znanilec evropskega vračanja v zlate čase kreacionistične misli.
Kdove, ali šestnajsti Benedikt verjame tudi, da imajo ženske nižje težišče, orodje molekularne genetike pa je lahko tudi molitev?

Nostalgija - kaj vse smo zamudili po letu 1991.

Za spremembo malo ekonomistične znanosti.
V objavi
James Lyon, "Yugoslavia's Hyperinflation, 1993-1994: A Social History," East European Politics and Societies vol. 10, no. 2 (Spring 1996), pp. 293-327.
najdemo kanček zgodovine, ki smo se mu leta 1991 odrekli. Med 1. oktobrom 1993 in 24. januarjem 1995 so se v Jugoslaviji cene povišale za 5 kvadrilijonov odstotkov. Menda gre za najhujši primer hiperinflacije v zgodovini.

Sindrom policističnih jajčnikov pri moških.

Moški morda res nimamo jajčnikov, lahko pa bi imeli vsaj sindrom policističnih jajčnikov. Gre za endokrino motnjo, ki prizadane med 5 in 10% žensk, je pogost vzrok neplodnosti, povezana pa je tudi s prekomerno težo, rezistenco na inzulin in drugimi težavami, za katerimi, pa naj bi trpeli tudi moški.

Zavoljo enakopravnosti (in uravnoteženosti medijev, kot pogosto slišimo zadnje čase) v prihodnje pričakujemo objavo kot je Težave s prostato pri ženskah. K sodelovanju bi lahko povabili eno od naših astrologinj, ki je pred časom sogovornici v televizijski oddaji tovrstne težave že prerokovala.

Raziskava je bila objavljena tukaj:
“Polycystic ovary syndrome in men: Stein-Leventhal syndrome revisited,” Razelle Kurzrock and Philip R Cohen, Medical Hypotheses, vol. 68, no. 3, 2007, pp. 48-53.

Gobe in klimatske spremembe.

Ljubiteljski mikolog Edward Gange je v preteklih 50-ih letih ustvaril izjemno zbirko podatkov. Na svojih sprehodih po okolici Salisbury-ja v južni Angliji in s pomočjo prijateljev iz lokalnega društva je zabeležil 52 000 opažanj 315 različnih vrst gob. Zdaj je to dragoceno zbirko skupaj s sinom objavil v eni od dveh najbolj eminentnih znanstvenih revij - Science. Skupaj z nekaj presenetljivimi ugotovitvami:
V zadnjega pol stoletja se je občutno podaljšalo jesensko ploditveno obdobje. Nekatere gobe se pojavijo prej, druge kasneje kot v preteklosti.
Še bolj presenetljivo dejstvo je, da je po letu 1976 več kot tretjina opazovanih vrst začela poganjati plodišča (se pravi tisto, kar vidimo kot gobe) dvakrat na leto.
Vse skupaj naj bi bilo povezano z višjimi temperaturami ter večjimi količinami padavin. Pretekle raziskave so že opisovale spremenjeno vedenje vrst zaradi klimatskih sprememb v pomladnih mesecih. Ta je ena prvih, ki govorijo o spremembah tudi v jesenskem času.

Povrnitev vida

Mark Humayun, profesor oftalmologije in biomedicinskega inženiringa na Doheny Eye Institute, ki je del University of Southern California, razvija čip, ki posnema delovanje očesne mrežnice. Čip, sestavljen iz števila elektrod, je kirurško pritrjen na mrežnico in brezžično sprejema signal iz majne kamere, pritrjene na očalih, in pretvori slikovno informacijo v električni tok in tako stimulira preostale celice mrežnice. To omogoči ljudem, ki so zaradi določenih bolezni (npr. retinitis pigmentosa) utrpeli slepoto, ponovni vid. Več informacij lahko preberete TUKAJ .

Zgodba o Esmeraldini vrnitvi vida ima torej realno osnovo....

Organska pridelava hrane - odselj lažje ločevanje zrna od plevi

Ste se kdaj vprašali, ko ste zrli v lepo, skoraj plastično glavo solate, ki vam jo je branjevka na tržnici ponujala kot organsko pridelan izdelek, ali je ta solata dejansko organsko pridelana? Na tržišče so namreč prišli testi, s katerim boste dobili odgovor na svoje pomisleke.

Testi za ugotavljanje organske pridelave hrane temeljijo na izotopski sestavi dušika. Vsaka vrtnina in poljščina ima značilno izotopsko sestavo, če pa so bila tekom pridelave uporabljena sintetična gnojila, je razmerje izotopov različno od značilnega. Testi niso stoodstotni in na podlagi rezultatov se lahko poda le ocena ali je (ne)verjetno ali zelo (ne)verjetno, da so bila tekom pridelave prej omenjena gnojila uporabljena.

Tega testa pa ne moremo uporabljati pri vsej zelenjavi. Pri korenju na primer ni razlike v izotopski sestavi med organsko in ne-organsko pridelanim, saj korenje ne potrebuje toliko dušika zaradi česar pretirano dognojevanje niti ni potrebno.

Več o testu si lahko preberete v zadnji številki revije Journal of Agricultural and Food Chemistry v prispevku od dr. Alison Bateman in sodelavcev iz University of East Anglia

Sesalci in dinozavri.

Raziskava, objavljena v reviji Nature ugotavlja, da eksplozija in velik uspeh sesalcev nista neposredno povezana z izumrtjem dinozavrov, kot je veljalo doslej.
Predstavljeno je tudi zelo impresivno filogenetsko superdrevo sesalcev (v .pdf formatu).

Predsednik Bush ponovno rešil svet.

Voditelji sveta neprestano skrbijo za dobrobit svojih volivcev. Požrtvovalno odkrivajo takšne in drugačne napake, ki bi lahko ogrozile navadnega človeka in pri tem pogosto tvegajo svoje življenje.
Tako je med ogledom novega okolju prijaznega Fordovega hibridnega vozila (ki ga lahko poganja elektrika ali vodik) ameriški predsednik električni polnilec skorajda potisnil v tank z vodikom. Ustavili so ga, še preden je povzročil čedno eksplozijo.
Ob kateri sicer zaradi čistega izgorevanja vodika ne bi nastalo nič toplogrednih plinov, če drugih sreča-v-nesreči učinkov sploh ne omenjamo.
S takšno pogumno akcijo je G. W. Bush učinkovito pokazal, do kakšnih nepredvidljivih posledic lahko pride, ko bodo avto v roke dobili povpridiotska ečni ameriški uporabniki, ki že sicer na izdelkih potrebujejo idiotska navodila kot so V mikrovalovni pečici ne sušite domačih živali ali Plastične vrečke ne poveznite čez glavo otroku.

Pospeški, kakršnih še ni bilo ...

V okviru mednarodne organizacije CERN v Švici gradijo največji pospeševalnik delcev na svetu. Z njim naj bi fiziki odgovorili na nekatera temeljna vprašanja o nastanku in zgradbi vesolja.
Ki pa jih bomo navadni smrtniki najbrž razumeli približno toliko kot krave na pašnikih okrog pospeševalnika.

Bakterije kot antidepresiv.

Raziskovalci Univeze v Bristolu in Univerzitetnega kolidža v Londonu so odkrili nekaj nenavadnega: Bakterije vrste Mycobacterium vaccae, ki jih najdemo v prsti, ugodno vplivajo na razpoloženje miši!
Bakterija naj bi aktivirala skupine živčih celic, ki so odgovorne za izločanje kemikalije seratonina, pomanjkanje le-te pa po uveljavljenem prepričanju povzroča depresijo.
Originalne novice žal nisem uspel najti in ne vem, ali je treba bakterijo pojesti (kar se ne sliši najbolj pametno) ali z njo početi kaj drugega.

Bakterijo M. vaccae so sicer v preteklosti že preizkušali kot sredstvo za imunoterapijo bolnikov s tuberkulozo, vendar pa raziskave niso vodile do večjih uspehov.

Vlak porušil hitrostni rekord

Francoski TGV vlak je danes porušil hitrostni rekord vlaka na običajnih tirih. Na progi med Parizom in Strasbourgom je dosegel kar 574,8 km/h in tako presegel prejšnjo najvišjo hitrost, ki je znašala 515 km/h.
Vlak, ki se ponaša z lovoriko najhitrejšega, je nekoliko prilagojena verzija V150, ima večja kolesa in dve lokomotivi. Med poskusno vožnjo so napetost v omrežju, ki ga napaja, povišali s 25000 na 31000 voltov.
Najvišjo dovoljeno hitrost vsakodnevnih vlakov na tej progi bodo sicer kmalu povišali na 320 km/h.

PS Novica ni posebno vzpodbudna za vse, ki se cijazijo po naših železniških progah s hitrostjo poštnih kočij v času Marije Terezije, pa najsi so v muzejskem vlaku ali kateri od sodobnejših pridobitev Slovenskih železnic. Ampak Strategija razvoja Slovenije, ki jo je pripravila naša Vlada, predvideva modernizacijo železniškega omrežja, ki bo na nekaterih odsekih nekaterih prog v dobrem desetletju ali dveh omogočila hitrosti do izjemnih in vrtoglavih 200 km/h.
Izjemno, mar ne?

Kemija in seks

Po krajšem potepanju v tujini spet nazaj, tokrat z vzpodbudno novico za vse obupane kemike.

Raziskovalec Lorenzo Stievano sporoča naslednje:

Končno smo dobili argument za vse študente, ki se jim kemija ne zdi dovolj privlačna. Predvsem bodite pozorni na dvojno puščico reakcije, ki označuje ravnovesno stanje: v kemiji naj bi bila vsa ravnovesja dinamična!

Vir slike je objava z naslovom (ki bi ga lahko uporabljali kot protistrup ob prevelikih količinah zaužitih afrodiziakov):
“{trans-1,4-Bis[(4-pyridyl)ethenyl]benzene}(2,2′-bipyridine)ruthenium(II) Complexes and Their Supramolecular Assemblies with -Cyclodextrin,” Sergio H. Toma, et al., Inorg. Chem., 43 (11), 3521 -3527, 2004. 10.1021/ic0352250 S0020-1669(03)05225-X.

Matematika in metanje hrane

Če je bil kdo navdušen nad Rokovo objavo o ljubiteljih števila Pi, ga bo morda zanimal eksperiment, v katerim lahko z metanjem zamrznjenih hrenovk izračunamo približek tega števila. Stvar gre takole:
1. Izberite hrano, ki ustreza naslednjim kriterijem: biti mora podolgovata, tanka, ravna in kompaktna in dolga med 6 in 18 palcev (se ne slišijo te enote tako zelo arhaično? :), primerna je zamrznjena hrenovka, še boljši pa so menda surovi špageti. Amazonke bi se najbrž še bolje zabavale kako drugače.
2. Izberite točko, s katere boste metali. Pred vami naj bo 6 do 8 čevljev praznega prostora.
3. Izmerite dolžino izbranega projektila in na tla takole pravokotno v smeri metanja nalepite trakove v razmaku enakem pravkar izmerjeni dolžini. Natančnost je zelo pomembna!
4. Pripravite papir in svinčnik.
5. Pričnite z metanjem. Vsakokrat ko predmet pade na tla, si zabeležite, ali leži preko lepilnega traku (prekrižanja). Zanimivi rezultati se začnejo nekje med 100 in 200 meti, zato bo potrebno nekaj potrpežljivosti.
6. Število prekrižanj delite s številom vseh metov in ... pred vami je približek števila pi!!!

Če imate zadržke pred uničevanjem hrane (in prav je tako), koščki hrenovke na smetišnici pa vam ne zbujajo apetita, lahko mečete kaj drugega, kar ustreza zgoraj navedenim kriterijem, denimo paličice za ražnjiče.
Seveda ima eksperiment tudi matematično razlago. Če pa niste raziskovalnega duha, lahko na spletu najdete Pi izračunan na več milijonov decimalk natančno, ali pa po prvih 200 milijonih iščete zaporedje številk, ki vam je še posebno pri srcu.

So lahko požari koristni za kite?

Glavna Japonska kitolovka Nisshin Maru je priplula v domače pristanišče, potem ko jo je prizadel požar. Ulovili so "le" 508 od načrtovanih 860 kitov, za katere Japonska ob močnem nasprotovanju večine ostalih držav in okoljevarstvenih organizacij trdi, da jih lovijo v raziskovalne namene (meso pa po "končanih raziskavah" prodajo za hrano). Kljub moratoriju na komercialni kitolov to še vedno počneta tudi Norveška in Islandija.
Nesreča torej utegne koristiti populacijam kitov. Še bolje bi bilo, če bi vsaj malo načela tudi aroganco države, ki nam pod krinko znanosti uničuje planet, kot ga poznamo.

Alkotest, stradajoči menihi in potresi

Morda nismo več daleč od dneva, ko analiza zraka iz vaših pljuč ne bo več le vaš sovražnik po preveč veselem večeru - če se seveda po takšnih priložnostih vozite domov z avtomobilom vzvratno po napačni strani ceste ali z žirafo na sovoznikovem sedežu, ker samo v tem primeru utegnete pritegniti pozornost varuhov reda in miru, ki sicer očigledno predvsem varujejo svoj mir varno skriti nekje med Zgornjim Kašljem in Spodnjo Kungoto.
Vaš lastni prispevek k toplogrednim plinom in slabemu zraku vam namreč nekega dne utegne rešiti življenje. Znanstveniki iz Aten so objavili izsledke raziskave, po kateri naj bi bile v izdihanem zraku prisotne spojine kot so aceton (v najvišjih koncentracijah), fenol, dilimonen, 2-pentanon, izopren, acetaldehid in druge (preko 150) hlapne snovi, katerih koncentracije se ob pomanjkanju hrane bistveno spremenijo. Količina acetona se je ob stradanju povečala za 30-krat in jo je bilo mogoče zaznati tudi s prenosnim plinskim kromatografom sklopljenim z IMS.
In kje so v tej zgodbi menihi? Avtorji raziskave so menili, da so menihi po nekajdnevnem postu primeren približek ljudi, ujetih pod ruševinami in na njih izvedli svoje poskuse.
Če se bo torej metoda izkazala za primerno, vas bodo lahko raziskovalci po naslednjem potresu za kak dan prepustili molitvi in postu, nato pa vas učinkovito izsledili s pomočjo sodobne tehnologije. Če seveda ne bodo najprej izkopali vseh stekleničk z acetonskim odstranjevalcem za nohte, medtem pa bodo molitve in post opravili svoje.
PS Zakaj ne bi enostavno sledili slabemu ustnemu zadahu s pomočjo izuma, o katerem sem pisal pred kratkim?

Komarji kot orožje v boju proti malariji?

Malarija je nalezljiva bolezen zlasti tropskih in subtropskih krajev. Povzročajo jo paraziti iz rodu Plasmodium, ki jih prenašajo samice komarjev Anopheles. Za njo vsako leto zboli okrog 400 milijonov ljudi in umre med 1 in 3 milijoni ljudi.
Cepiva proti malariji ni na voljo. Raziskave sicer potekajo, ampak ker je malarija v veliki meri bolezen revnih držav, se je vedno zdelo, da svet za njene raziskave namenja manj denarja kot za druge bolezni. Tipično.
Zdaj pa so raziskovalci z Univerze Johns Hopkins prišli do vzpodbudnega odkritja. Vzgojili so gensko spremenjenega komarja, ki je odporen na okužbo s paraziti malarije. To samo po sebi ne bi pomenilo veliko, če ne bi hkrati ugotovili, da so takšni neokuženi komarji v boju za preživetje uspešnejši od okuženih. Če bi torej te komarje spustili v divjino, bi morda nadomestili svoje problematične sorodnike.
Seveda je vse to še daleč od uresničitve. Stvari niso nikdar tako enostavne, kot se zdijo, paraziti vedno najdejo pot, da zaobidejo oviro, ki jim jo postavimo na pot, poleg tega pa je treba upoštevati tudi vsesplošen strah pred gensko spremenjenimi organizmi.
Ampak kljub vsemu upam, da se bodo bojne črte v bitki z malarijo končno premaknile. Čimprej.

Prostitucija v diferencialnih enačbah

In ker je Robert79 v komentarju na prejšnjo objavo že ravno omenil matematiko in seks, še tale novička:
Marina Della Giusta, Maria Laura Di Tommaso in Steinar Strom so postavili novo teorijo prostitucije, ki se razlikuje od prejšnjih. Te so se osredotočale na spol, plačilo in naravo zaslužka, nova teorija pa uporablja naslednje kriterije:
U - zadovoljstvo prostitutke nad prodajanjem svojih uslug
L - količina brezdelnega prostega časa na voljo
C - količina dobrin in storitev, ki se jih poslužuje stranka
S - količina prostitucije, ki jo proda prostitutka
W - cena prostitutk
R - mera ugleda potencialne prostitutke
Vse skupaj se strne v delno diferencialno enačbo, ki pove, kdaj se potencialni prostitutki zdi vredno prodajati svoje usluge:
[(δU/δL) / (δU/δC) | Sp=0] ≤ w - [(δU/δr) / (δU/δC) | S = 0]
Celotno poročilo si lahko preberete tukaj.

Ker pa naša preljuba državna morala tolerira le skrito prostitucijo (in suženjstvo žensk iz vzhodne Evrope, ki jih vanjo prisilijo), v kateri lahko v temnih nočnih uricah uživajo tudi politiki, ki imajo sicer polna usta družinskih vrednot in moralnih naukov, lahko teorijo obravnavamo le kot nekoliko prismojeno eksotiko nekega drugega sveta.
In še naprej uživamo v pravljičnih kulisah s kozolci, harmonikami in poštenimi ljudmi.
Slovenijo čutim.

Matematiki in sreča

Mednarodna skupina znanstvenikov v MIT je rešila enega velikih matematičnih problemov: 248-dimenzionalno strukturo poimenovano E8. Za izračun so porabili 4 leta in pri tem nakopičili več podatkov kot Projekt človeškega genoma. Če bi izračun natisnili na papir, bi lahko z njim prekrili celoten Manhattan.
Delo naj bi vodilo k novim odkritjem v matematiki, fiziki in na drugih področjih, predstavljeno pa bo v predavanju z naslovom Kako smo zapisali matriko velikosti 453060×453060 in našli srečo.
Matematični smisel za humor je nenadkriljiv.

Obilo užitkov v snegu in pazite v koga mečete kepe. Sicer si utegnete prislužiti vabilo na sodišče :)

Repelent za najstnike

Ig Nobelovo nagrado za mir so leta 2006 podelili Howardu Stapletonu iz Walesa za odkritje repelenta za najstnike. Gre za napravo, ki oddaja nadležen zvok s frekvenco, ki jo slišijo le najstniki. Zvok je 5 dB glasnejši od hrupa v ozadju. Naprava deluje v oddaljenosti do 20 m, ne moti psov in po rezultatih poskusov odžene najstnike v nekaj minutah.
Nagrajenec je izum kasneje uporabil tudi za izdelavo melodije za mobilne telefone, ki naj bi ostala neslišna učiteljem in staršem.

Meteorologija in japonske češnje

Ameriška vladna agencija NOAA je objavila poročilo, iz katerega je razvidno, da je bila letošnja zima najtoplejša od začetka beleženja podatkov leta 1880. K temu je prispeval tudi pojav El Nino. Da takšno nenavadno vreme ni zgolj naključno odstopanje povprečja, pove naslednji podatek: deset najtoplejših let v zadnjih 126 letih se je zvrstilo od leta 1995 do danes.
Osebno ne pogrešam preveč vsakodnevnih zimskih ritualov oblačenja plaščev, šalov, rokavic in ostale eskimske opreme, ampak težave, ki jih utegnemo imeti zaradi spreminjanja podnebja bodo najbrž precej večje od takšnih majhnih prednosti.
Ali od zadrege, v kateri so se znašli japonski meteorologi, ki so se morali opravičiti, ker so narobe napovedali cvetenje slavnih japonskih češenj in tako porušili načrte organizatorjem številnih praznovanj. Krivdo so pripisali hrošču v programski opremi za napovedovanje vremena. V Tokiu bodo češnje zacvetele tri dni kasneje kot so sprva mislili.
In za to se opravičujejo? Kdove, če bi uvozili meteorologe z Japonske, nam morda ne bi bilo več treba gledati skozi okno, kadar nas zanima bolj natančna napoved kot nam jo povedo na televiziji.
Da je stvar bolj resna, nam kaže junijski vrh gospodarsko najmočnejših držav G8 v Nemčiji, na katerem naj bi države EU pritisnile na ostale velikane, naj se končno začnejo bolj resno ukvarjati s podnebnimi spremembami. Držim pesti, da jim bodo čimbolj konkretno skakali po glavi.

Dan pi

Nekolikanj pozno, pa vendar.... pred dvema dnevoma (v anglosaksonskem zapisu 3.14.) so ljubitelji števila pi praznovali svoj veliki praznik, in sicer dan pi.

Do te ideje je prišel Larry Shaw v poznih osemdesetih, ko je s sodelavci Exploratoriuma debatiral o skrivnostih matematičnih konstant.

Ko so prvikrat proslavljali dan pi, so si sodelovci Exploratoriuma privoščili pite (pita - ang. pie), praznovanje pa se je z leti razvilo v pravi kulturni dogodek. Letos, na primer, so brali pi poezijo, pi-kuje (haikuje posvečene številu pi), pripravili so demonstracijo dneva pi v virtualno-resničnostni igri Second Life, privoščili so si pite in pizze, ni pa manjkalo branje števk števila pi, in sicer točno ob 1:59. Na praznovanju zbrani pa vedno zapojejo tudi Vse najboljše Albertu Einsteinu, ki je na letošnji dan pi dopolnil 128 let.

Vse najboljše Albert in vsi pifili!