Meteorologija in japonske češnje

Ameriška vladna agencija NOAA je objavila poročilo, iz katerega je razvidno, da je bila letošnja zima najtoplejša od začetka beleženja podatkov leta 1880. K temu je prispeval tudi pojav El Nino. Da takšno nenavadno vreme ni zgolj naključno odstopanje povprečja, pove naslednji podatek: deset najtoplejših let v zadnjih 126 letih se je zvrstilo od leta 1995 do danes.
Osebno ne pogrešam preveč vsakodnevnih zimskih ritualov oblačenja plaščev, šalov, rokavic in ostale eskimske opreme, ampak težave, ki jih utegnemo imeti zaradi spreminjanja podnebja bodo najbrž precej večje od takšnih majhnih prednosti.
Ali od zadrege, v kateri so se znašli japonski meteorologi, ki so se morali opravičiti, ker so narobe napovedali cvetenje slavnih japonskih češenj in tako porušili načrte organizatorjem številnih praznovanj. Krivdo so pripisali hrošču v programski opremi za napovedovanje vremena. V Tokiu bodo češnje zacvetele tri dni kasneje kot so sprva mislili.
In za to se opravičujejo? Kdove, če bi uvozili meteorologe z Japonske, nam morda ne bi bilo več treba gledati skozi okno, kadar nas zanima bolj natančna napoved kot nam jo povedo na televiziji.
Da je stvar bolj resna, nam kaže junijski vrh gospodarsko najmočnejših držav G8 v Nemčiji, na katerem naj bi države EU pritisnile na ostale velikane, naj se končno začnejo bolj resno ukvarjati s podnebnimi spremembami. Držim pesti, da jim bodo čimbolj konkretno skakali po glavi.

Dan pi

Nekolikanj pozno, pa vendar.... pred dvema dnevoma (v anglosaksonskem zapisu 3.14.) so ljubitelji števila pi praznovali svoj veliki praznik, in sicer dan pi.

Do te ideje je prišel Larry Shaw v poznih osemdesetih, ko je s sodelavci Exploratoriuma debatiral o skrivnostih matematičnih konstant.

Ko so prvikrat proslavljali dan pi, so si sodelovci Exploratoriuma privoščili pite (pita - ang. pie), praznovanje pa se je z leti razvilo v pravi kulturni dogodek. Letos, na primer, so brali pi poezijo, pi-kuje (haikuje posvečene številu pi), pripravili so demonstracijo dneva pi v virtualno-resničnostni igri Second Life, privoščili so si pite in pizze, ni pa manjkalo branje števk števila pi, in sicer točno ob 1:59. Na praznovanju zbrani pa vedno zapojejo tudi Vse najboljše Albertu Einsteinu, ki je na letošnji dan pi dopolnil 128 let.

Vse najboljše Albert in vsi pifili!

Vesoljske panorame

In ko smo že ravno pri Nasi, od tam prihajata dve zanimivi novici ...
Astronomom je uspelo narediti fotografijo več kot tisočih supermasivnih črnih lukenj. S tem naj bi dobili vpogled v bistvene faze razvoja in pogoje v katerih takšne črne pošasti nastajajo.
Nasa je na spletu objavila tudi dve animaciji leta nad površjem Marsa. Te so izdelali na podlagi več fotografij istega področja, ki jih je pod različnimi koti posnel Mars Reconnaissance Orbiter in naj bi pomagali dvema robotoma (Spirit in Opportunity), ki trenutno raziskujeta rdeči planet.
Animaciji prikazujeta območje Kolumbijskih hribov in Viktorijinega kraterja.
Vredno ogleda.

Ustni zadah in vesolje

Halimeter^® je naprava, ki naj bi znanstveno izmerila ustni zadah. To menda počne z določanjem števila delcev (ppm) hlapnih žveplovih spojin, metabolitov bakterij, ki naj bi bile odgovorne za neprijetne vonjave. Zazna lahko mnogo različnih plinov, tudi takšne, s katerimi se po trditvah proizvajalca ukvarja Nasin vesoljski program.
Se torej ameriška vesoljska agencija ukvarja z ustnim zadahom, ali pa so ti plini pomembni za iskanje življenja na drugih planetih? V primeru slednjega namreč - glede na to da vesoljske agencije na teh planetih iščejo tudi tekočo vodo - lahko mirno trdite, da se vsak dan tuširate s snovjo, ki je v središču Nasinih raziskav.
PS Nikjer ni omenjeno, ali vas ob nakupu naprave obišče tudi prsata blondinka, ki so jo na fotografiranje s Halimetrom najbrž pripeljali neposredno s snemanja kakšnega pornografskega filma.

Zakoni robotike nič več znanstvena fantastika

V Južni Koreji nastaja prva Listina robotske etike.
Južna Koreja je menda ena najbolj visokotehnoloških držav na svetu. Kdo bi si mislil, ne? Jaz ne. Tehnološki razvoj uživa visoko podporo vlade, ki napoveduje, da bodo roboti že leta 2018 rutinsko izvajali kirurške operacije (krasno, to pomeni, da bo lahko še več kirurgov zganjalo populizem v politiki?), hkrati pa bodo leta 2020 prisotni v vsakem gospodinjstvu. Delno je takšen razvoj posledica staranja prebivalstva (rešitev ni slaba, mogoče bi nas to odrešilo zakonov, po katerih se bomo lahko upokojili šele 7 let po smrti).
Da bi ublažili konflikte, do katerih naj bi prišlo ob prvem stiku človeka z drugim inteligentnim bitjem - vlada Velike Britanije je že lani objavila poročilo, ki napoveduje, da bodo roboti morda že v naslednjih 50 letih zahtevali enake pravice, kot jih imajo ljudje - posebna skupina sestavlja osnovna pravila obnašanja. Podoben tekst nastaja tudi v EU mreži za raziskavo robotike.
Kdor je bral dela legendarnega pisatelja znanstvene fantastike Isaaca Asimova (zanimivo, Wikipedia pravi, da je bil rojen kot Исаак Озимов, zdaj pa ga v ruščino prevajajo kot Айзек Азимов), se morda spomni njegovih treh Zakonov robotike, ki jih je zapisal že leta 1942 (neverjetno, ne?) in gredo takole:
1. Robot ne sme poškodovati človeka ali dopustiti, da bi se človeku kaj zgodilo zavoljo njegove nedejavnostji.
2. Robot mora ubogati ukaze ljudi, razen če so ti v nasprotju s Prvim zakonom.
3. Robot mora varovati svoj lastni obstoj, dokler je to v skladu s Prvim in Drugim zakonom.

GSO le niso tako varni?

Kot poroča Reuters, je okoljevarstvena organizacija Greenpeace napadla proti gensko spremenjeni koruzi, ki je proizvod ameriškega biotehnološkega giganta Monsanto. Pri podganah, ki so jih 90 dni hranili z gensko spremenjeno koruzo MON863, so se razvile ledvične in jetrne težave, ki je kažejo kot znaki zastrupitve.

MON863 med drugim izraža tudi gen cry3Bb1 iz bakterije Bacillus thuringiensis, ki kodira insekticidni protein Cry3Bb1 za kontrolo populacije koruznega hrošča Diabrotica virgifera.

Po besedah Reutersa naj bi v reviji Archives of Environmental Contamination and Technology (so morda mislili Archives of Environmental Contamination and Toxicology???) objavili neodvisno študijo, ki dokazuje, da ta gensko spremenjena koruza, ki naj bi veljali za človeka varno, povzroča znake zastrupitve. Zanimivo je, da je podobna študija bila opravljena leta 2003 vendar s strani giganta Monsanto, in rezultati so bili očitno takšni, da so organizacije, ki se ukvarjajo z varnostjo hrane, uporabi koruze MON863 dali zeleno luč. Seveda, le zakaj bi pljuvali v lastno skledo? Gensko spremenjena koruza MON863 se tako v Evrpski uniji lahko uporablja za živalsko krmo od leta 2005, v človeški prehrani pa od januarja 2006.

Vem da mi bodo strastni zagovorniki pravic živali oporekali, vendar sem prav vesel, da je bila študija opravljena na poskusnih podganah. Sam namreč ne bi bil rad poskusna žival...

Startrek identifikacija bakterij

Raziskovalcem na Univerzi v Sheffieldu (VB) so dodelili sredstva za razvoj posebnega senzorja za bakterije.
Razvili so poseben polimer, ki se lahko veže na celice, ob tem spremeni obliko in izseva svetlobni signal, ki ga zaznamo s posebnim senzorjem. Znanstveniki upajo, da bodo kmalu lahko razvili sistem, s katerim bi denimo lahko že zgodaj zaznali infekcijo ran in celo povedali, s katero vrsto bakterij imajo opravka. Takšen sistem bi bil enostavnejši in hitrejši od trenutno uveljavljenih metod, celo od molekularnih metod, kot je verižna reakcija s polimerazo (PCR).

Avtomatski izmetovalec veveric

V katalogu Hammacher Schlemmer si lahko ogledate izjemen izum. Gre za nosilec, na katerega obesite ptičjo hišico in ko nanjo spleza veverica z zlobnimi nameni krasti hrano ubogim malim pticam, se začne celotna hišica vrteti. Veverica domnevno ob tem izgubi apetit in se negostoljubne hišice v prihodnosti izogiba.
Na strani, kjer si lahko hišico ogledate, je tudi video s prikazom, kako vse skupaj deluje.

Dnevniki Emme Darwin

Po tem, ko so pred nekaj meseci na spletu objavili kompletna dela Charlesa Darwina, celo v obliki audio datotek, ki si jih lahko naložite na vaš mp3 predvajalnik, so se na spletu pojavili tudi dnevniški zapiski njegove soproge Emme Darwin.

Bo Peru postal puščava?

Medtem ko zaradi globalnega segrevanja obmorske države večinoma bojijo katastrofalnega zvišanja morske gladine, pa se Peruju obeta, da bo postal puščava.
70% prebivalcev te južnoameriške države živi ob obali, kjer se nahajata le 2% vodnih virov. Preostalo potrebno vodo dobivajo iz ledenikov. Peru ima namreč največje število tropskih ledenikov na svetu. Skupaj z bolivijskimi predstavljajo namreč kar 90% vseh ledenikov v tropih in podatki so zastrašujoči: v zadnjih 36 letih se je njihova površina zmanjšala za tretjino.
Po napovedih bo vode na vzhodni strani države vse manj in sezonska nihanja vse bolj očitna. Prestolnica Lima, v kateri živi več kot osem milijonov ljudi, stoji sredi puščave, kjer tudi zaradi El Nina skoraj nikoli ne dežuje. Večji del vode dobi iz treh rek, katerih pretok je močno odvisen od vodnih zalog v ledenikih. Že ob zadnji suši leta 2004 so mestne zaloge vode komaj še zadostovale. Če se bo suša v prihodnosti ponovila dve leti zapored, bo vode preprosto zmanjkalo.
Voda postaja vse bolj dragocena dobrina. Poraba v velikih mestih je tolikšna, da se celo pregovorno deževni London sooča s pomanjkanjem. In načrti, s katerimi naj bi težavo rešili, so vse bolj nenavadni. Kot je bila denimo ideja, po kateri naj bi v mesto po Temzi vlačili ledene gore, ki bi se nato raztopile v - vodo.