Gobe in klimatske spremembe.

Ljubiteljski mikolog Edward Gange je v preteklih 50-ih letih ustvaril izjemno zbirko podatkov. Na svojih sprehodih po okolici Salisbury-ja v južni Angliji in s pomočjo prijateljev iz lokalnega društva je zabeležil 52 000 opažanj 315 različnih vrst gob. Zdaj je to dragoceno zbirko skupaj s sinom objavil v eni od dveh najbolj eminentnih znanstvenih revij - Science. Skupaj z nekaj presenetljivimi ugotovitvami:
V zadnjega pol stoletja se je občutno podaljšalo jesensko ploditveno obdobje. Nekatere gobe se pojavijo prej, druge kasneje kot v preteklosti.
Še bolj presenetljivo dejstvo je, da je po letu 1976 več kot tretjina opazovanih vrst začela poganjati plodišča (se pravi tisto, kar vidimo kot gobe) dvakrat na leto.
Vse skupaj naj bi bilo povezano z višjimi temperaturami ter večjimi količinami padavin. Pretekle raziskave so že opisovale spremenjeno vedenje vrst zaradi klimatskih sprememb v pomladnih mesecih. Ta je ena prvih, ki govorijo o spremembah tudi v jesenskem času.

Povrnitev vida

Mark Humayun, profesor oftalmologije in biomedicinskega inženiringa na Doheny Eye Institute, ki je del University of Southern California, razvija čip, ki posnema delovanje očesne mrežnice. Čip, sestavljen iz števila elektrod, je kirurško pritrjen na mrežnico in brezžično sprejema signal iz majne kamere, pritrjene na očalih, in pretvori slikovno informacijo v električni tok in tako stimulira preostale celice mrežnice. To omogoči ljudem, ki so zaradi določenih bolezni (npr. retinitis pigmentosa) utrpeli slepoto, ponovni vid. Več informacij lahko preberete TUKAJ .

Zgodba o Esmeraldini vrnitvi vida ima torej realno osnovo....

Organska pridelava hrane - odselj lažje ločevanje zrna od plevi

Ste se kdaj vprašali, ko ste zrli v lepo, skoraj plastično glavo solate, ki vam jo je branjevka na tržnici ponujala kot organsko pridelan izdelek, ali je ta solata dejansko organsko pridelana? Na tržišče so namreč prišli testi, s katerim boste dobili odgovor na svoje pomisleke.

Testi za ugotavljanje organske pridelave hrane temeljijo na izotopski sestavi dušika. Vsaka vrtnina in poljščina ima značilno izotopsko sestavo, če pa so bila tekom pridelave uporabljena sintetična gnojila, je razmerje izotopov različno od značilnega. Testi niso stoodstotni in na podlagi rezultatov se lahko poda le ocena ali je (ne)verjetno ali zelo (ne)verjetno, da so bila tekom pridelave prej omenjena gnojila uporabljena.

Tega testa pa ne moremo uporabljati pri vsej zelenjavi. Pri korenju na primer ni razlike v izotopski sestavi med organsko in ne-organsko pridelanim, saj korenje ne potrebuje toliko dušika zaradi česar pretirano dognojevanje niti ni potrebno.

Več o testu si lahko preberete v zadnji številki revije Journal of Agricultural and Food Chemistry v prispevku od dr. Alison Bateman in sodelavcev iz University of East Anglia

Sesalci in dinozavri.

Raziskava, objavljena v reviji Nature ugotavlja, da eksplozija in velik uspeh sesalcev nista neposredno povezana z izumrtjem dinozavrov, kot je veljalo doslej.
Predstavljeno je tudi zelo impresivno filogenetsko superdrevo sesalcev (v .pdf formatu).

Predsednik Bush ponovno rešil svet.

Voditelji sveta neprestano skrbijo za dobrobit svojih volivcev. Požrtvovalno odkrivajo takšne in drugačne napake, ki bi lahko ogrozile navadnega človeka in pri tem pogosto tvegajo svoje življenje.
Tako je med ogledom novega okolju prijaznega Fordovega hibridnega vozila (ki ga lahko poganja elektrika ali vodik) ameriški predsednik električni polnilec skorajda potisnil v tank z vodikom. Ustavili so ga, še preden je povzročil čedno eksplozijo.
Ob kateri sicer zaradi čistega izgorevanja vodika ne bi nastalo nič toplogrednih plinov, če drugih sreča-v-nesreči učinkov sploh ne omenjamo.
S takšno pogumno akcijo je G. W. Bush učinkovito pokazal, do kakšnih nepredvidljivih posledic lahko pride, ko bodo avto v roke dobili povpridiotska ečni ameriški uporabniki, ki že sicer na izdelkih potrebujejo idiotska navodila kot so V mikrovalovni pečici ne sušite domačih živali ali Plastične vrečke ne poveznite čez glavo otroku.

Pospeški, kakršnih še ni bilo ...

V okviru mednarodne organizacije CERN v Švici gradijo največji pospeševalnik delcev na svetu. Z njim naj bi fiziki odgovorili na nekatera temeljna vprašanja o nastanku in zgradbi vesolja.
Ki pa jih bomo navadni smrtniki najbrž razumeli približno toliko kot krave na pašnikih okrog pospeševalnika.

Bakterije kot antidepresiv.

Raziskovalci Univeze v Bristolu in Univerzitetnega kolidža v Londonu so odkrili nekaj nenavadnega: Bakterije vrste Mycobacterium vaccae, ki jih najdemo v prsti, ugodno vplivajo na razpoloženje miši!
Bakterija naj bi aktivirala skupine živčih celic, ki so odgovorne za izločanje kemikalije seratonina, pomanjkanje le-te pa po uveljavljenem prepričanju povzroča depresijo.
Originalne novice žal nisem uspel najti in ne vem, ali je treba bakterijo pojesti (kar se ne sliši najbolj pametno) ali z njo početi kaj drugega.

Bakterijo M. vaccae so sicer v preteklosti že preizkušali kot sredstvo za imunoterapijo bolnikov s tuberkulozo, vendar pa raziskave niso vodile do večjih uspehov.