Opazili progastega zajca.

Na indonezijskem otoku Sumatri so tretjič v zadnjih 35-ih letih opazili eno najredkejših vrst zajca na svetu, Nesolagus netscheri. Vrsta progastega zajca naj bi bila izjemno ogrožena. Na film (se pravi, najbrž na čip) ga je ujela fotografska past konec letošnjega januarja. Fotografirati so ga sicer uspeli že leta 2000, prej pa ga niso opazili vse od 1972.
Vrsta je sorodna leta 1999 odkritemu annamitskemu progastemu zajcu, od njega naj bi se ločila pred približno 8 milijoni let.
Živalca je vsekakor dovolj simpatična, da bi jo (podobno kot pande) lahko izkoristili za promocijo ohranjanja narave in biodiverzitete. Ljudje smo pač taki, da razen redkih izjem izumiranje ščurkov in podobne golazni nikogar posebno ne skrbi. Okoljevarstvena prizadevanja si morajo omisliti maskote, iz katerih je mogoče narediti plišaste igračke.

Zaradi Mozarta ne bomo pametnejši

Poročilo, ki ga je predstavilo nemško Ministrstvo za raziskovanje, pravi, da pasivno poslušanje Mozartove glasbe (in seveda ostale, ki nam ugaja) ne vpliva na naš intelekt, vendar pa bi glede dolgoročnega vpliva ina inteligenčni kvocient naših otrok bilo potrebno opraviti več raziskav.

Gre za prvo tovrstno raziskavo, tema pa je posala zanimiva po letu 1993, ko je psiholog(inja) Rauscher s sodelavci v ugledni reviji Nature objavil(a) kontroverzno poročilo o ugodnem vplivu desetminutnega poslušanja Mozartove glasbe na prostosko zaznavanje (npr. prepoznavanje vzorcev ipd.), leta 2003 pa je bilo objavljeno, da dajo krave 10-26 % več mleka in kokoši 18,9 % več jajc ob poslušanju klasične glasbe.

Vprašanje, kako bi reagirale vlade, če bi Mozartov efekt na intelekt bil pozitiven. Novice zagotovo ne bi obešali na velik zvon, saj naslednje volitve ne bi bile njim v prid.

O papežu in dokazih

Novico sem slišal že prejšnji teden na radiu. Ker pa v tistem trenutku nisem mogel do računalnika, me je nanjo spomnila šele objava na blogu MIKROBioLOG. In kar ne morem mirno mimo nje.
Papež Benedikt XVI. je namreč v svoji knjigi Stvarjenje in evolucija kritiziral Darwinovo teorijo evolucije. S kakšno utemeljitvijo? Menda zaradi tega, ker znanost sama ne more pojasniti nastanka življenja in ker po njegovem teorije evolucije ni mogoče dokazati. Sprememb, ki so nastale skozi stotisoče let, namreč ni mogoče ponoviti v laboratoriju, piše- sodeč po tej novici.
Kar je seveda neupravičeno omalovažujoča in strahovito pavšalna trditev. T.i. eksperimentalna evolucija je dokazala že marsikaj in če koga področje zanima, je članek z istim naslovom v Wikipediji povsem spodobno izhodišče za branje.

Seveda ne pričakujem, da nas bo papež osrečil s priznanjem o zmotljivosti ali odvečnosti lastnih naukov. Ali celo samega sebe. Malo manj arogance in zaverovanosti v nezmotljivost, ki so mu jo podelili šele pred dobrim stoletjem in malce več tiste skromnosti in ponižnosti, ki ju imamo že polna ušesa, pa tudi ne bi škodilo.
Ni namreč posebno lepo drugim očitati pomanjkanja dokazov, medtem ko sam verjameš v govoreče goreče grmovje in hojo po vodi.

Ampak logika pri vsem tem najbrž ne igra posebne vloge. Upam samo, da takšni dogodki niso znanilec evropskega vračanja v zlate čase kreacionistične misli.
Kdove, ali šestnajsti Benedikt verjame tudi, da imajo ženske nižje težišče, orodje molekularne genetike pa je lahko tudi molitev?

Nostalgija - kaj vse smo zamudili po letu 1991.

Za spremembo malo ekonomistične znanosti.
V objavi
James Lyon, "Yugoslavia's Hyperinflation, 1993-1994: A Social History," East European Politics and Societies vol. 10, no. 2 (Spring 1996), pp. 293-327.
najdemo kanček zgodovine, ki smo se mu leta 1991 odrekli. Med 1. oktobrom 1993 in 24. januarjem 1995 so se v Jugoslaviji cene povišale za 5 kvadrilijonov odstotkov. Menda gre za najhujši primer hiperinflacije v zgodovini.

Sindrom policističnih jajčnikov pri moških.

Moški morda res nimamo jajčnikov, lahko pa bi imeli vsaj sindrom policističnih jajčnikov. Gre za endokrino motnjo, ki prizadane med 5 in 10% žensk, je pogost vzrok neplodnosti, povezana pa je tudi s prekomerno težo, rezistenco na inzulin in drugimi težavami, za katerimi, pa naj bi trpeli tudi moški.

Zavoljo enakopravnosti (in uravnoteženosti medijev, kot pogosto slišimo zadnje čase) v prihodnje pričakujemo objavo kot je Težave s prostato pri ženskah. K sodelovanju bi lahko povabili eno od naših astrologinj, ki je pred časom sogovornici v televizijski oddaji tovrstne težave že prerokovala.

Raziskava je bila objavljena tukaj:
“Polycystic ovary syndrome in men: Stein-Leventhal syndrome revisited,” Razelle Kurzrock and Philip R Cohen, Medical Hypotheses, vol. 68, no. 3, 2007, pp. 48-53.

Gobe in klimatske spremembe.

Ljubiteljski mikolog Edward Gange je v preteklih 50-ih letih ustvaril izjemno zbirko podatkov. Na svojih sprehodih po okolici Salisbury-ja v južni Angliji in s pomočjo prijateljev iz lokalnega društva je zabeležil 52 000 opažanj 315 različnih vrst gob. Zdaj je to dragoceno zbirko skupaj s sinom objavil v eni od dveh najbolj eminentnih znanstvenih revij - Science. Skupaj z nekaj presenetljivimi ugotovitvami:
V zadnjega pol stoletja se je občutno podaljšalo jesensko ploditveno obdobje. Nekatere gobe se pojavijo prej, druge kasneje kot v preteklosti.
Še bolj presenetljivo dejstvo je, da je po letu 1976 več kot tretjina opazovanih vrst začela poganjati plodišča (se pravi tisto, kar vidimo kot gobe) dvakrat na leto.
Vse skupaj naj bi bilo povezano z višjimi temperaturami ter večjimi količinami padavin. Pretekle raziskave so že opisovale spremenjeno vedenje vrst zaradi klimatskih sprememb v pomladnih mesecih. Ta je ena prvih, ki govorijo o spremembah tudi v jesenskem času.

Povrnitev vida

Mark Humayun, profesor oftalmologije in biomedicinskega inženiringa na Doheny Eye Institute, ki je del University of Southern California, razvija čip, ki posnema delovanje očesne mrežnice. Čip, sestavljen iz števila elektrod, je kirurško pritrjen na mrežnico in brezžično sprejema signal iz majne kamere, pritrjene na očalih, in pretvori slikovno informacijo v električni tok in tako stimulira preostale celice mrežnice. To omogoči ljudem, ki so zaradi določenih bolezni (npr. retinitis pigmentosa) utrpeli slepoto, ponovni vid. Več informacij lahko preberete TUKAJ .

Zgodba o Esmeraldini vrnitvi vida ima torej realno osnovo....

Organska pridelava hrane - odselj lažje ločevanje zrna od plevi

Ste se kdaj vprašali, ko ste zrli v lepo, skoraj plastično glavo solate, ki vam jo je branjevka na tržnici ponujala kot organsko pridelan izdelek, ali je ta solata dejansko organsko pridelana? Na tržišče so namreč prišli testi, s katerim boste dobili odgovor na svoje pomisleke.

Testi za ugotavljanje organske pridelave hrane temeljijo na izotopski sestavi dušika. Vsaka vrtnina in poljščina ima značilno izotopsko sestavo, če pa so bila tekom pridelave uporabljena sintetična gnojila, je razmerje izotopov različno od značilnega. Testi niso stoodstotni in na podlagi rezultatov se lahko poda le ocena ali je (ne)verjetno ali zelo (ne)verjetno, da so bila tekom pridelave prej omenjena gnojila uporabljena.

Tega testa pa ne moremo uporabljati pri vsej zelenjavi. Pri korenju na primer ni razlike v izotopski sestavi med organsko in ne-organsko pridelanim, saj korenje ne potrebuje toliko dušika zaradi česar pretirano dognojevanje niti ni potrebno.

Več o testu si lahko preberete v zadnji številki revije Journal of Agricultural and Food Chemistry v prispevku od dr. Alison Bateman in sodelavcev iz University of East Anglia

Sesalci in dinozavri.

Raziskava, objavljena v reviji Nature ugotavlja, da eksplozija in velik uspeh sesalcev nista neposredno povezana z izumrtjem dinozavrov, kot je veljalo doslej.
Predstavljeno je tudi zelo impresivno filogenetsko superdrevo sesalcev (v .pdf formatu).

Predsednik Bush ponovno rešil svet.

Voditelji sveta neprestano skrbijo za dobrobit svojih volivcev. Požrtvovalno odkrivajo takšne in drugačne napake, ki bi lahko ogrozile navadnega človeka in pri tem pogosto tvegajo svoje življenje.
Tako je med ogledom novega okolju prijaznega Fordovega hibridnega vozila (ki ga lahko poganja elektrika ali vodik) ameriški predsednik električni polnilec skorajda potisnil v tank z vodikom. Ustavili so ga, še preden je povzročil čedno eksplozijo.
Ob kateri sicer zaradi čistega izgorevanja vodika ne bi nastalo nič toplogrednih plinov, če drugih sreča-v-nesreči učinkov sploh ne omenjamo.
S takšno pogumno akcijo je G. W. Bush učinkovito pokazal, do kakšnih nepredvidljivih posledic lahko pride, ko bodo avto v roke dobili povpridiotska ečni ameriški uporabniki, ki že sicer na izdelkih potrebujejo idiotska navodila kot so V mikrovalovni pečici ne sušite domačih živali ali Plastične vrečke ne poveznite čez glavo otroku.

Pospeški, kakršnih še ni bilo ...

V okviru mednarodne organizacije CERN v Švici gradijo največji pospeševalnik delcev na svetu. Z njim naj bi fiziki odgovorili na nekatera temeljna vprašanja o nastanku in zgradbi vesolja.
Ki pa jih bomo navadni smrtniki najbrž razumeli približno toliko kot krave na pašnikih okrog pospeševalnika.

Bakterije kot antidepresiv.

Raziskovalci Univeze v Bristolu in Univerzitetnega kolidža v Londonu so odkrili nekaj nenavadnega: Bakterije vrste Mycobacterium vaccae, ki jih najdemo v prsti, ugodno vplivajo na razpoloženje miši!
Bakterija naj bi aktivirala skupine živčih celic, ki so odgovorne za izločanje kemikalije seratonina, pomanjkanje le-te pa po uveljavljenem prepričanju povzroča depresijo.
Originalne novice žal nisem uspel najti in ne vem, ali je treba bakterijo pojesti (kar se ne sliši najbolj pametno) ali z njo početi kaj drugega.

Bakterijo M. vaccae so sicer v preteklosti že preizkušali kot sredstvo za imunoterapijo bolnikov s tuberkulozo, vendar pa raziskave niso vodile do večjih uspehov.

Vlak porušil hitrostni rekord

Francoski TGV vlak je danes porušil hitrostni rekord vlaka na običajnih tirih. Na progi med Parizom in Strasbourgom je dosegel kar 574,8 km/h in tako presegel prejšnjo najvišjo hitrost, ki je znašala 515 km/h.
Vlak, ki se ponaša z lovoriko najhitrejšega, je nekoliko prilagojena verzija V150, ima večja kolesa in dve lokomotivi. Med poskusno vožnjo so napetost v omrežju, ki ga napaja, povišali s 25000 na 31000 voltov.
Najvišjo dovoljeno hitrost vsakodnevnih vlakov na tej progi bodo sicer kmalu povišali na 320 km/h.

PS Novica ni posebno vzpodbudna za vse, ki se cijazijo po naših železniških progah s hitrostjo poštnih kočij v času Marije Terezije, pa najsi so v muzejskem vlaku ali kateri od sodobnejših pridobitev Slovenskih železnic. Ampak Strategija razvoja Slovenije, ki jo je pripravila naša Vlada, predvideva modernizacijo železniškega omrežja, ki bo na nekaterih odsekih nekaterih prog v dobrem desetletju ali dveh omogočila hitrosti do izjemnih in vrtoglavih 200 km/h.
Izjemno, mar ne?

Kemija in seks

Po krajšem potepanju v tujini spet nazaj, tokrat z vzpodbudno novico za vse obupane kemike.

Raziskovalec Lorenzo Stievano sporoča naslednje:

Končno smo dobili argument za vse študente, ki se jim kemija ne zdi dovolj privlačna. Predvsem bodite pozorni na dvojno puščico reakcije, ki označuje ravnovesno stanje: v kemiji naj bi bila vsa ravnovesja dinamična!

Vir slike je objava z naslovom (ki bi ga lahko uporabljali kot protistrup ob prevelikih količinah zaužitih afrodiziakov):
“{trans-1,4-Bis[(4-pyridyl)ethenyl]benzene}(2,2′-bipyridine)ruthenium(II) Complexes and Their Supramolecular Assemblies with -Cyclodextrin,” Sergio H. Toma, et al., Inorg. Chem., 43 (11), 3521 -3527, 2004. 10.1021/ic0352250 S0020-1669(03)05225-X.

Matematika in metanje hrane

Če je bil kdo navdušen nad Rokovo objavo o ljubiteljih števila Pi, ga bo morda zanimal eksperiment, v katerim lahko z metanjem zamrznjenih hrenovk izračunamo približek tega števila. Stvar gre takole:
1. Izberite hrano, ki ustreza naslednjim kriterijem: biti mora podolgovata, tanka, ravna in kompaktna in dolga med 6 in 18 palcev (se ne slišijo te enote tako zelo arhaično? :), primerna je zamrznjena hrenovka, še boljši pa so menda surovi špageti. Amazonke bi se najbrž še bolje zabavale kako drugače.
2. Izberite točko, s katere boste metali. Pred vami naj bo 6 do 8 čevljev praznega prostora.
3. Izmerite dolžino izbranega projektila in na tla takole pravokotno v smeri metanja nalepite trakove v razmaku enakem pravkar izmerjeni dolžini. Natančnost je zelo pomembna!
4. Pripravite papir in svinčnik.
5. Pričnite z metanjem. Vsakokrat ko predmet pade na tla, si zabeležite, ali leži preko lepilnega traku (prekrižanja). Zanimivi rezultati se začnejo nekje med 100 in 200 meti, zato bo potrebno nekaj potrpežljivosti.
6. Število prekrižanj delite s številom vseh metov in ... pred vami je približek števila pi!!!

Če imate zadržke pred uničevanjem hrane (in prav je tako), koščki hrenovke na smetišnici pa vam ne zbujajo apetita, lahko mečete kaj drugega, kar ustreza zgoraj navedenim kriterijem, denimo paličice za ražnjiče.
Seveda ima eksperiment tudi matematično razlago. Če pa niste raziskovalnega duha, lahko na spletu najdete Pi izračunan na več milijonov decimalk natančno, ali pa po prvih 200 milijonih iščete zaporedje številk, ki vam je še posebno pri srcu.