Zdravljenje kroničnih ran

Cene me je opomnil, da sem v prispevku Tri rešitve za diabetike pozabil omeniti, da se z zdravljenjem kroničnih ran z ličinkami muhe blestivke (Lucilia sericata) ukvarjajo tudi na Katedri za biologijo mikroorganizmov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Vse informacije, vključno s cenikom, dobite TUKAJ.

Vojna za kite

Na srečanju Mednarodne komisije za kitolov (IWC) Japonska nadaljuje s svojo umazano igro. Že leta poskušajo ukiniti ali obiti moratorij na lovljenje največjih sesalcev, sprejet leta 1986. Njihovo stališče, da bi morala Komisija predvsem nadzirati in voditi kitolov, namesto da ga prepoveduje, dobiva vse več podpore. A kljub temu se vsaj letos menda še ni treba bati, da bi se približali 3/4 od 75 glasov, ki jih potrebujejo za ukinitev moratorija.
Od lanskega poskusa prevrata v Komisiji je namreč potekala mrzlična politična bitka za pridobivanje zaveznikov na obeh straneh in tabor, ki odločno nasprotuje kitolovu, je dobil nekaj novih članov. Pred le nekaj dnevi se jim je pridružila tudi Grčija.
Debata postaja vse ostrejša. Tabor za zaščito kitov Japonski očita, da pridobiva glasove s podkupovanjem držav članic Komisije in njihovih predstavnikov, Japonska Komisiji pripisuje spolitiziranost in irelevantnost in je februarja pripravila alternativno konferenco o kitolovu, ki pa so jo države nasprotnice bojkotirale.
Kljub temu Japonska pobije okrog 1000 kitov na leto pod sramotno pretvezo znanstvenih raziskav. Meso pobitih kitov seveda prodajo za hrano.
In medtem ko Japonci grozijo z izstopom iz Komisije, so avstralski laburisti spisali predlog, po katerem bodo (če letos zmagajo na volitvah) na Antarktiko poslali svoje vojno ladjevje, ki naj bi nadziralo in zbiralo dokaze proti japonski ribiški floti v območju izven avstralskih voda, ki ga je Avstralija razglasila za svoje (čeprav druge države tega niso nikoli priznale) in na katerem je tudi varno območje za kite.
Še dobro da v komisiji ni Slovenije. Zagotovo bi se naš zunanji minister na Japonske zahteve odzval s "konstruktivnim" razumevanjem, okoljski in kmetijski pa bi jih z vsem srcem podprla, če bi le v zameno s kakšno od manjših ladjic pripluli tudi v naše vode in pobili čim več medvedov.

Tri rešitve za diabetike

Kalifornijsko podjetje Oculus Innovative Sciences je razvilo izdelek Microcyn, ki naj bi pobil bakterije, viruse in spore gliv, hkrati pa je nenevaren za živali (tudi za ljudi) in rastline. Gre za superoksigenirano vodo, ki predstavlja za omenjene organizme osmotski šok in povzroči sprostitev citoplazme.

Microcyn(R) ni nov produkt, saj nekaj podobnega uporabljajo za dekontaminacijo delov jedrskih reaktorjev. Oculus je samo razvil tehnologijo, ki omogoča daljšo življenjsko dobo in s tem odpira nove možnosti za uporabo. Microcyn daje ugodne rezultate predvsem pri nekrotičnih razjedah bolnikov z diabetesom, saj se le-te hitreje celijo. Več informacij dobite TUKAJ in TUKAJ, informacijo pa so objavili tudi na strani 24ur.com.

Tega produkta zaenkrat še ni mogoče dobiti v Sloveniji; zelo uspešna metoda, ki pa je na voljo pri nas in je marsikaterega diabetika že rešila amputacije uda, je uporaba ličink določenih vrst muh, ki se prehranjujejo izključno z odmrlim tkivom in pospešujejo celjenje kroničnih ulceracij. Uporaba ličink je zelo uspešna tudi pri infekciji ulceracije z MRSA.

In ko sem že pri uporabi živali pri zdravljenju ulceracij naj omenim tudi metodo, ki se uporablja pri zdravljenju avtoimunskih bolezni, kot so Chronova bolezen in ulcerativni kolitis. Podjetje Ovamed GmbH omogoča zdravljenje omenjenih bolezni s s prašičjo glisto Trichuris suis. Na svoji spletni strani izčrpno predstavljajo vse kar se tiče zdravljenja Chronove in podobnih bolezni. Stran vsekakor vredna ogleda!

Chicken Chicken Chicken Chicken

Dr. Doug Zongker je v Annals of Improbable Research (vol. 12, no. 5) jeseni 2006 objavil študijo Chicken Chicken Chicken Chicken (the academic study).
Članek, ki je prosto dostopen, si je vsekakor vredno ogledati.
Pred nedavnim je izsledke raziskave strnil v petminutno predavanje na letnem srečanju AAAS. Če imate torej pet minut časa:

Partenogeneza pri morskih psih

Sesalci očitno ostajamo edini vretenčarji, ki nismo sposobni partenogeneze. V živalskem vrtu Henry Doorly v Omahi, Nebraska (ZDA), se je namreč skotil mladič kladvenice, kar seveda ne bi bilo nenavadno, če se ne bi skotil v bazenu s tremi samicami in nobena od samic ni imela stika s samcem vsaj tri leta.

Sprva so mislili, da je samica seme hranila od zadnjega stika s samcem, vendar so analize DNK (več različnih pristopov) pokazale, da ni bilo moškega prispevka k mladičevemu setu kromosomov.

Če bi bili tudi ljudje sposobni partenogeneze, se res ne bi bilo potrebno bati za nataliteto Slovencev. Pa še lep kupček davkoplačevalskega denarja bi prihranili, saj ne bi prišlo do nesmiselnega referenduma o oploditvi samskih žensk.

Viagro na letalo!

Skupina z Universidad Nacional de Quilmes je ugotovila, da učinkovina sildenafil, bolj znana pod imenom Viagra, pri hrčkih ublaži premik dneva in noči. Živali v poskusu, ki so prejemale sildenafil so se potem, ko so jim poskušali zmesti nočno-dnevni ritem z zamikom prižiganja in ugašanja luči za šest ur, za 50% hitreje prilagodile na spremembo kot živali iz kontrolne skupine. Tudi v koncentracijah, ki so bile mnogo manjše od tistih, ki povzročajo efekte, s katerimi si je Viagra prislužila svoj sloves.
Raziskava, ki je bila objavljena v Proceedings of the National Academy of Sciences, kaže na uporabnost sildenafila kot zdravila za t.i. jetlag. Vendar le ob spremembi, kakršno doživite ob potovanju na vzhod. Potovanje v ZDA bo torej tudi v prihodnosti vzrok za glavobole, slabost in zmedo v glavi. Ne samo zaradi jetlag-a :)
Ker pa so raziskave še na začetku, novica seveda ne pomeni, da vam bodo stevardese odslej poleg simboličnih majcenih rogljičkov, piškotkov in vsega ostalega v povsem neuporabnih količinah postregle tudi z majcenimi modrimi tabletkami.

Mala flora Slovenije

Prejšnji teden je izšla četrta izdaja Male flore Slovenije, ki se od prejšnje razlikuje po popravkih in nekaterih na novo obdelanih družinah in rodovih. Cena tega za biologe nepogrešljivega identifikacijskega ključa znaša 62,99€, oziroma 47€ v predprodaji.

Upanje za plešaste.

Nedavno objavljeni članek v reviji Nature prinaša novo upanje za vse, ki se vsako jutro zbudimo z bolj intelektualnim čelom.
Lasni folikli se tvorijo na koži v prvih stadijih nosečnosti in vse doslej je veljalo, da kasneje ne morejo več nastajati. Zdaj pa so znanstveniki na Univerzi v Pennsylvaniji s poskusi na miših odkrili, da lahko celice, ki prej niso bile povezane s folikli, po poškodbi kože začnejo izražati gene, ki privedejo do nastanka novih foliklov. Izolirali so gen, ki naj bi bil za to odgovoren, ugotovili pa so tudi, da do regeneracije pride neodvisno od starosti miši.
Ker so našli tudi način, kako umetno vzpodbuditi delovanje omenjenega gena in ker se vse skupaj dogaja v Ameriki, so že ustanovili tudi družbo, ki naj bi prihodnje zdravilo proti plešavosti spravila na tržišče.
Da pa se ne bi kdo pritoževal nad nepotrebnostjo takšnih raziskav, je treba omeniti tudi, da naj bi odkritje vplivalo na raziskave celjenja ran.
In tudi to ni slaba ideja :)

Kosmati ameriški predsedniki

Minuta za statistiko:
Nicholas White je opravil analizo poraščenosti ameriških predsednikov in prišel do naslednjih ugotovitev:
- tradicionalno bolj bradati so predsedniki republikanske stranke
- vsi republikanski predsedniški kandidati med letoma 1856 in 1892 (z eno samo izjemo) so se ponašali z brado
- demokratska stranka ni nikdar imela spodobno bradatega kandidata
Ostali podatki kažejo, da naglavno okrasje ni imelo očitnega vpliva na izvolitev.

Še en razlog torej, zakaj bo prva ameriška predsednica najbrž izvoljena kot kandidatka demokratske stranke.
Ali pa bo v slogu britanske železne lady in njene trenutne nemške kolegice bolj možata od večine svojih predhodnikov.

Stephen Hawking tudi pri nas

Kot poroča stran 24ur, se bo konec avgusta na Bledu mudil prof. Stephen Hawking, ki bo z uvodnim predavanjem otvoril znanstveno konferenco Time and Matter 2007 (ang. Čas in snov 2007), ki jo organizira Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev Univerze v Novi Gorici. Konferenca bo potekala od 26.-31.8.2007.

Enciklopedija življenja

Znanstveniki vsega sveta so združili svoje moči: izdali bodo Enciklopedijo življenja v stilu Wikipedie. Gre za projekt, ki bi ga naj zaključili v roku desetih let, denar pa sta prispevali fundaciji MacArthur in Sloan, in sicer 12,5 mio $ za prvi 2,5 leti. Enciklopedija bo prostodostopna in bo vsebovala opise 1,8 miljonov vrst, fotografije, zemljevide, video in zvočne posnetke, amaterska opažanja, povezave do zaporedja genomske DNA in povezave do znanstvenih objav, obsegala pa naj bi kar 300 miljonov strani (če bi strani položili skupaj, bi s tem lahko dvakrat prekrili ekvator). Vsebina pa bo spisana glede na zahtevnost bralcev.

Pa prijetno branje!

Izračunajte svojo proizvodnjo CO2

Na spletni strani Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj lahko izračunate svojo proizvodnjo ogljikovega dioksida in ugotovite, koliko prispevate k učinku tople grede.
Stran opozarja, da v izračun ni upoštevana vaša posredna proizvodnja, zato se nikar prezgodaj ne veselite, če boste krepko pod povprečjem prebivalca ZDA, ki je kriv za izpust 20-ih ton ogljikovega dioksida na leto.
Si lahko predstavljate kakšen volumen zavzema 20 ton plina? Raje ne.

Proteini na notnem črtovju

Rie Takahashi in prof. Jeffrey Miller iz Univerze v Kaliforniji, Los Angeles, sta vnesla nekolikanj zabave v biologijo genomov. Amino kislinsko zaporedje sta namreč prenesla na notno črtovje, kar bi pa lahko pomagalo slabovidnim. Vsaka amino kislina zaseda točno določeno mesto na notnem črtovju, notne vrednosti pa predstavlja pogostost pojavljanja določene amino kisline. Strukturo človeškega citokroma c lahko slišite TUKAJ, konjskega hemoglobina TUKAJ in nekaterih drugih TUKAJ. Z dr. Frankom Pettitom so napravili brezplačni sistem, ki omogoča pretvorbo kateregakoli amino kislinskega zaporedja v glasbo. Hočete slišati, kako zveni vaš protein? Kliknite TUKAJ.

Ta dosežek ne predstavlja revolucije zgolj na biološkem, temveč tudi na glasbenem področju. Ustvarjalci sodobne resne glasbe in elektronske glasbe bodo tako privarčevali ogromno časa, saj bo enak izdelek nastal v neprimerno krajšem času, glasba pa bo še bolj iskrena, neposredna, v glasbo bodo lahko dali še več sebe. Ti glasbeniki bi lahko uporabili tudi zaporedje baz genomske DNK.

Predvidevam da bi bili koncerti kar dolgotrajni in bi za poslušanje tematske glasbe, kot je npr. ZOO, bi morali izkoristiti sobotno leto

Nagrada

Ste se kdaj vprašali, kako zaslužiti 10 mio dolarjev? Ponujam vam namig: potegujte se za nagrado Archon X Prize. Nagrado bodo podelili ekipi, ki bo izdelala napravo, ki ustreza sledečim pogojem:
- naprava je sposobna določit nukleotidno zaporedje genoma 100 ljudi v desetih dneh ali manj;

- dovoljena je ena napačno določena baza na 10000 baz;

- zaporedje natančno prekriva vsaj 98 % genoma;

- cena ne sme znašati več kot 10000 USD na genom.

Vse ostale informacije dobite TUKAJ. Na isti strani si lahko ogledate tudi promocijski filmček.

Vso srečo vsem, ki se boste potegovali za nagrado :-)

Norin novi nos

Dr. Jessica Krieg je izdala knjigo, ki je pravi zaklad, ne samo med ameriškimi knjižnimi novostmi, marveč med knjigami nasploh. Ta knjiga ne govori o vzgoji otroka v krepostnega Američana, niti o ustvarjanju pozitivne samopodobe, o osebni rasti ali pa da so lahko vsi ljudje dobri po srcu: bodisi brezdomci bodisi invalidi. Teh knjig je tako in tako preveč. Na grmade z njimi!

Ta knjiga uči (zaekrat še) ameriške otroke, da naj se ne bojijo plastične operacije. Nobenega razloga ni, da bi se sramovali popravljenega noska ali pa povečanih ustnic, saj lepa gospa Luna ne vidi naše notranje lepote, če imamo na obrazu murko, ki ji odrasli zgolj zaradi funkcije in otrokove starosti rečjo nosek. V bolnišnici obstajajo prijazni zdravniki, ki lahko nosek popravijo, tako kot so ga pred časom popravili mamici.

Na stari celini očitno ostajamo bolj prvinski in izdajamo slikanice v stilu Knjiga o kakcu (Pernilla Stalfelt). Sancta simplicitas!